Družbeno omrežje TikTok se je znova znašlo pod drobnogledom Evropske komisije. Tokrat je v ospredju njegov algoritem, ki odloča, katere videoposnetke uporabniki vidijo na svojem zaslonu. Po prvih ugotovitvah Bruslja lahko takšen način priporočanja vsebin predstavlja tveganje za duševno zdravje, predvsem pri otrocih, mladostnikih in drugih ranljivih uporabnikih.
Ko en videoposnetek vodi do stotine podobnih
Osrednji del TikToka predstavlja kanal For You oziroma Zate, na katerem se videoposnetki prikazujejo glede na uporabnikove interese in njegovo preteklo vedenje.
Algoritem med drugim spremlja, katere posnetke si uporabnik ogleda, koliko časa se pri njih zadrži in s katerimi vsebinami najpogosteje vzpostavlja stik. Na podlagi teh podatkov mu nato ponuja nove, podobne videoposnetke.
Težava nastane, ko takšno priporočanje uporabnika postopoma usmerja v vse ožji krog vsebin. Nekdo, ki si ogleda več posnetkov o žalosti, osamljenosti ali nezadovoljstvu z videzom, lahko začne prejemati vedno več podobnih objav.
Takšno ponavljajoče se izpostavljanje lahko pri občutljivejših posameznikih dodatno okrepi negativne občutke in predstave o sebi.
Niti oznaka »Ne zanima me« ni vedno dovolj
Evropska komisija opozarja tudi na pomanjkljivosti mehanizmov, s katerimi naj bi uporabniki vplivali na priporočila.
Čeprav lahko posameznik označi, da ga določena vsebina ne zanima, to še ne pomeni, da mu TikTok ne bo več prikazoval podobnih videoposnetkov.
Takšen pojav strokovnjaki za delovanje spletnih platform opisujejo z izrazom učinek zajčje luknje (angl. rabbit hole effect). Gre za proces, pri katerem priporočilni sistem uporabnika postopoma vodi vse globlje v določeno vsebinsko področje, ne da bi se ta nujno zavestno odločil za takšno usmeritev.
Po oceni Evropske komisije TikTok tveganj, povezanih s takšnim delovanjem, ni ustrezno omejil.
Bruselj želi poseči v samo delovanje algoritma
TikTok je v preteklosti že uvedel nekatere varovalke, vendar Evropska komisija ocenjuje, da dosedanji ukrepi niso zadostovali.
Med možnostmi, ki jih izpostavlja Bruselj, je tudi sprememba načina, kako algoritem uporablja čas gledanja posameznega videoposnetka. Ta podatek namreč ni nujno dokaz, da si uporabnik želi še več podobnih vsebin.
Evropski regulatorji že dlje časa opozarjajo tudi na druge značilnosti družbenih omrežij, ki spodbujajo dolgotrajno uporabo. Med njimi so samodejno predvajanje videoposnetkov, neskončno pomikanje po zaslonu in izrazito prilagajanje vsebin posameznemu uporabniku.
Takšne funkcije lahko otežujejo prekinitev uporabe aplikacije, saj se novi posnetki pojavljajo brez jasne končne točke.
Posebna skrb za najmlajše uporabnike
Vprašanje ni zgolj, koliko časa otroci in mladostniki preživijo na družbenih omrežjih, temveč tudi, kakšnim vsebinam so v tem času izpostavljeni.
Ponavljajoče se prikazovanje videoposnetkov, ki poudarjajo telesne ideale, občutke manjvrednosti ali negativna čustvena stanja, lahko pri nekaterih mladih uporabnikih prispeva k utrjevanju škodljivih prepričanj.
Pri tem je pomembno razlikovati med posamezno vsebino in načinom, kako jo platforma ponavlja ter povezuje z drugimi objavami. Tudi videoposnetek, ki sam po sebi ni nujno škodljiv, lahko postane del problematičnega vzorca, če mu sledijo številne podobne vsebine.
Kaj lahko sledi?
TikTok, ki je v lasti kitajskega podjetja ByteDance, je v Evropski uniji uvrščen med zelo velike spletne platforme. Zanj zato veljajo posebne obveznosti iz evropskega akta o digitalnih storitvah (DSA), med drugim glede prepoznavanja in zmanjševanja sistemskih tveganj.
Evropska komisija v svojih prvih ugotovitvah ocenjuje, da TikTok teh obveznosti pri delovanju priporočilnega sistema ni ustrezno izpolnil.
Gre za del evropskih prizadevanj, da odgovornost za varnejšo uporabo družbenih omrežij ne bi bila izključno na uporabnikih in starših, temveč tudi na podjetjih, ki s svojimi algoritmi oblikujejo spletno okolje.
Osrednje vprašanje tako ni več samo, kaj uporabniki gledajo, ampak tudi, zakaj jim platforma določene vsebine vedno znova ponuja.
