Evropa se sooča z vse resnejšimi pretresi na energetskih trgih, ki bi lahko v prihodnjih mesecih vplivali tudi na vsakdan državljanov. Če se razmere ne umirijo, bi lahko države članice Evropske unije (EU) posegle tudi po ukrepih za omejevanje porabe goriva.
Kot navaja portal Forbes, so razmere na trgu naftnih derivatov vse bolj napete. Slovenija se za zdaj še izogiba neposrednim varčevalnim ukrepom, vendar pristojni opozarjajo, da bi se lahko scenarij hitro spremenil.
Rekordne cene goriv in opozorila o prihajajočem šoku
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da se država sooča z izjemnimi razmerami, kakršnih doslej še ni bilo, zato je potrebna tudi ustrezna pravna pripravljenost.
Kljub temu da Slovenija trenutno sodi med države z nižjimi cenami goriva v EU – predvsem zaradi znižanih trošarin – globalni trendi kažejo drugačno sliko. Cene dizla na londonskem trgu so presegle 200 dolarjev na sod, kar je najvišja raven po letu 2022.
Na nevarnost dodatnega zaostrovanja je opozoril tudi direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol, ki pričakuje, da bi lahko Evropa najhujši udarec občutila že spomladi. Po njegovih besedah gre lahko za enega največjih energetskih šokov v zgodovini.
Bruselj: na mizi tudi omejevanje porabe
Evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen je države članice pozval k razmisleku o prostovoljnih ukrepih za zmanjšanje porabe goriva, predvsem v prometu. V pismu ministrom je opozoril, da se je račun EU za uvoz fosilnih goriv v enem mesecu povečal za 14 milijard evrov.
V pogovorih za medije je poudaril, da se Unija pripravlja na dolgotrajno krizo in preučuje različne možnosti – od sproščanja strateških rezerv do neposrednega omejevanja porabe.
Znaki pomanjkanja se po njegovih besedah že kažejo, predvsem pri dizlu in letalskem gorivu.
Možni ukrepi: od priporočil do omejitev
Slovenska zakonodaja že predvideva več stopenj ukrepov za zmanjšanje porabe goriva. Med blažjimi so priporočila za uporabo javnega prevoza, delo od doma in znižanje hitrosti na avtocestah.
V primeru zaostrovanja bi lahko sledili strožji ukrepi, kot so:
dodatne omejitve hitrosti,
obvezno delo od doma, kjer je to mogoče,
prilagoditve ogrevanja in hlajenja v javnih stavbah,
prednostni pasovi za vozila z več potniki.
Med najstrožjimi možnostmi pa zakon omenja tudi omejitve vožnje po sistemu »par–nepar«, omejitve točenja goriva ter celo prepoved določenih dejavnosti, kot so rekreativne prireditve ali uporaba plovil.
Za zdaj vlada takšnih ukrepov ne načrtuje, saj po besedah ministra Kumra razmere še ne zahtevajo posegov. Slovenija pri tem pričakuje usklajene odločitve na ravni EU.
Kje je še gorivo? Novi zemljevid razkriva prazne in polne črpalke po Sloveniji
Države že iščejo alternative
Nekatere države so že sprejele ukrepe za zmanjšanje vpliva draginje. V Litvi so denimo začasno znižali cene železniških vozovnic, da bi spodbudili uporabo javnega prevoza in razbremenili gospodinjstva.
V Sloveniji ostaja v ospredju blaženje cen. Vlada je trošarine na dizel in kurilno olje znižala na najnižjo dovoljeno raven, začasno pa je odpravila tudi okoljske dajatve.
Kljub temu so cene goriv na večletnih vrhovih.
Fiskalni izzivi in odprta vprašanja
Država ima sicer še nekaj manevrskega prostora, na primer pri davku na dodano vrednost (DDV), vendar bi dodatno znižanje pomenilo tudi izpad pomembnih proračunskih prihodkov.
Kot opozarjajo strokovnjaki, višje cene goriv hkrati delujejo kot mehanizem za zmanjševanje porabe, saj uporabnike spodbujajo k bolj racionalni rabi energije.
Med možnimi prihodnjimi ukrepi se omenja tudi uvedba diferenciranih cen goriv, vendar podrobnosti za zdaj še niso znane.
