V Izoli so na novinarski konferenci štirje ključni partnerji predstavili pomen popisov suhozidov, predvsem kot predlog za prihodnje koriščenje sredstev EU za podeželje v finančnem obdobju 2023-2027. Popis je bil že predstavljen in predan Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavlja pa osnovo za vzpostavitev katastra suhih zidov na celotnem območju Slovenije.
Do sedaj je bilo na območju od Kopra do Postojne in Tolmina, v skupni površini 3.651 km2, uspešno popisanih kar 11.725 kilometrov suhozidov. Glede na velikost sklenjenega območja gre verjetno za najobsežnejši kataster suhozida na svetu.
”Suhozid predstavlja edinstveno kulturno in naravno dediščino naše dežele, saj je oblikoval našo pokrajino in skupnostno življenje v njej,” je uvodoma povedal Danilo Antoni, direktor Partnerstva kraške suhozidne gradnje. Predstavil je glavne mejnike v vrednotenju suhozidov na Krasu in v Istri. Razložil je, da je bilo partnerstvo ustanovljeno pred približno 7 leti, kot naravno nadaljevanje evropskega projekta, imenovanega Living landscape. Že takrat so se aktivno pogovarjali o vlogi kamna na kraškem območju in širše, še posebej suho gradnje. »Bistveni koraki našega partnerstva so bili ravno v tem, da smo na začetku vse dejavnike, ki so bili vključeni in v tem projektu, in okoli njega (ustanove, privatniki in organizacije na slovenski in italijanski strani meje), vključili v organizacijo, ki je takrat bila najbolj primerna za partnerstvo«, je povedal. Razširiti so hoteli poznavanje, ozaveščanje, osveščanje, sožitje s krajino, in ohranjanje prenosa znanj in veščin. Razvili so zanimive izkušnje, med njimi so delavnice, ki so postale nekakšna ljudska pravljica, ker na obeh straneh meje vključujejo dejavnost prenove suhozidnih gradenj. »V tej fazi obnavljamo zidove, ki so skupna lastnina, in ki so bistveni del tudi kulturne krajine, skupna lastnina se po navadi namreč nahaja v ključnih delih našega prostora«, je se dodal Antoni.
V te delavnice se vključujejo prebivalci različnih starosti, novejši prebivalci, in slučajni prebivalci, pa tudi različne kulture. Na Krasu se v zadnjem času namreč srečujejo različne tipologije prebivalstva, kar je zelo dobrodošlo. V društvu tudi sicer opažajo vedno večjo potrebo po obnovi suhih zidov. Ključen premik v spoštovanju veščin suhozida se je zgodil z vpisom na Unescov seznam nesnovne svetovne dediščine. Delavnice Partnerstva »so postale svojevrstna ljudska pravljica, ki združuje ljudi tako na slovenski kot italijanski strani meje,« je še dodal.
Erik Masten, predstavnik Kmečke zveze iz Trsta, je predstavil izkušnjo koriščenja EU sredstev v obdobju 2014-2020. Ukrep so uvrstili med kmetijske politike Furlanije Julijske krajine, kar je omogočilo sofinanciranje več ukrepov za ohranitev kulturne dediščine. »Koristniki sredstev so bili tako kmetije, saj govorimo o sredstvih za kmetijstvo, med ostale koristnike pa so bili pozvani privatne in javne osebe, torej lastniki in najemniki zemljišč, ter lokalne javne uprave, kot so parki, občine, in ostali. Kot se je izkazalo, je to bilo ključno za uspešnost celotnega projekta«, je povedal Masten. Za razpis je bil sprva namenjen en milijon sredstev, pri tem je bil odstotek prispevka maksimalen, torej 100 %. Za obnovo in ponovno izgradnjo suhih zidov je bilo na voljo 150 €/m2, za manjše popravke, kot so prenove s čiščenjem in manjši posegi, pa je bilo namenjeno precej manj, 17 €/m2. Pri tem so se koristniki obvezali, da bodo skrbeli za ohranitev prenovljenih zidov s čiščenjem vegetacije, odstranitev grmičevja in morebitne popravke za obdobje 5 let. Razpis je bil objavljen samo leta 2018, kjer je bilo že od začetka očitno, da je zanimanja veliko, posledično so kmalu zvišali dotacijo iz enega na 1,4 milijona, vrednost prošenj pa je bila celo več kot 6 milijonov evrov. Skupaj je dežela namenila več kot dva milijona evrov, za posamezne projekte v razponu med 5.000 in 200.000 evrov.
Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov Občine Izola, je opozoril na potrebo po ohranjanju suhogradnje. ”S popisom smo ugotovili, da največ suhozidov najdemo na območju občin Sežana in Komen. Na teh območjih je tudi gostota suhozidov največja, sledijo pa jima občine slovenske Istre”. Poudarja, da so na javnem zavodu projekt, ki sicer združuje Istro in Kras z obeh strani meje, uspeli razširiti še na Mediteran. Za cilj si je vzel spodbujanje strategij trajnostnega turizma za ohranjanje in valorizacijo obalne obmorske naravne dediščine Sredozemlja. Popis predstavlja pomemben korak k prepoznavanju naravnega in kulturnega pomena gradnje na suho. Projekt je bil obsežen, namenili so mu kar dobrih 5 milijonov in pol. Vključuje 15 partnerjev iz celotnega Sredozemlja, na čelu z Grčijo kot vodilnim partnerjem. Vsi ti partnerji spodbujajo in pozdravljajo ukrepe za valorizacijo obalnega območja, tako naravno kot kulturno dediščino. ”V sklopu projekta INHERIT, ki je sofinanciran iz programa Interreg Mediteran, smo želeli prikazati, da lahko z majhnimi koraki od spodaj navzgor pomembno prispevamo k razvoju politik, saj bo popis služil vzpostavitvi katastra suhozidov, ki bo omogočil koriščenje sredstev za razvoj podeželja v naslednjem finančnem obdobju.” je še dodal. Lep primer kot del projekta je zagotovo obnova dostopa do Belih skal kot pilotno območje za postavitev suho gradnje, kot primer zmanjšanja erozije tal. Investicija in rezultat vloženega truda in dela kljubuje vremenskim razmeram že dve leti.
Stopnice prej
Stopnice potem
Brv prej
Brv potem
Z vzpostavitvijo katastra suhozidov bo tudi Slovenija lahko ukrep ohranjanja suhozidov uvrstila v prihodnjo kmetijsko in podeželsko politiko EU. Popis je bil izveden med aprilom in junijem leta 2021, pri čimer so upoštevali območje od Kopra do Postojne in Tolmina. Območje obsega 21 občin. Anton Harej, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je predstavil kar pet možnih intervencij, ki bodo po sprejemu strateškega načrta skupne kmetijske politike od leta 2023 omogočila umestitev suhozida v razpise za financiranje: od urejanja pašnikov in trajnih nasadov prek sheme za podnebje in okolje, ki omogoča ohranjanje naravnih habitatov in krajinskih značilnostih, do neposrednih plačil ter nagrade za pogojenost krajinskih značilnosti. Prihodnjo skupno kmetijsko politiko, ki bo novembra v drugi javni razpravi, je označil kot »tenkočutno do okoljskih in podnebnih vprašanj, kar se kaže tudi v spoštovanju takšnih habitatov, kot je suhozid.« Za prihodnost so si zadali kar precej izzivov, med vidnejšimi je smiselno nadgrajevanje katastra, ali ob posegih na konkretnih parcelah ali pa s podrobnejšimi analizami suhozidov na manjših območjih, in pa predlog, da se pred in po posegu zagotovi kontrolo sredstev za obnovo s fotografijami upravičenca, kar bi pomenilo tudi, da bi se stanje v katastru sproti dopolnjevalo.
Anja VertnikOglasno sporočilo.
