Plača več kot 100.000 evrov?
Povprečne plače po Evropi so bile tudi v letu 2025 zelo neenakomerno razporejene. Medtem ko zaposleni v nekaterih državah letno zaslužijo več kot 100 tisoč evrov bruto, so drugje povprečni prihodki tudi petkrat nižji. Analiza podatkov OECD kaže, da se razlike ob upoštevanju kupne moči sicer nekoliko zmanjšajo, a razkorak med vzhodom in zahodom Evrope ostaja izrazit.
Švica ostaja nedosegljiva konkurenca
Po zadnjih podatkih OECD o obdavčitvi plač za leto 2026 se povprečne letne bruto plače v evropskih državah gibljejo od 18.590 evrov v Turčiji do kar 107.487 evrov v Švici. V raziskavo je bilo zajetih 27 evropskih držav, med njimi 22 članic Evropske unije.
Na vrhu lestvice je prepričljivo Švica, ki ostaja edina evropska država s povprečno bruto plačo nad 100 tisoč evrov letno. Sledi Islandija s 85.950 evri, med članicami EU pa je najvišje uvrščen Luksemburg s 77.844 evri. Med državami z najvišjimi plačami so še Danska, Nizozemska in Norveška, kjer povprečni letni zaslužki prav tako močno presegajo evropsko povprečje.
Nemčija in Velika Britanija pred ostalimi velikimi gospodarstvi
Med največjimi evropskimi gospodarstvi najbolje kaže Nemčiji, kjer povprečna bruto plača dosega 66.700 evrov. Tik za njo je Združeno kraljestvo s 65.340 evri. Francija s približno 46 tisoč evri, Italija s 36.594 evri in Španija z 32.678 evri precej zaostajajo za vodilnima državama. Plače v Nemčiji in Veliki Britaniji so tako več kot dvakrat višje kot v Španiji.
Devet držav EU še vedno pod mejo 30 tisoč evrov
Pod pragom 30 tisoč evrov letne bruto plače se nahaja kar devet držav Evropske unije. Najnižje povprečne plače med članicami EU beleži Slovaška, kjer povprečni letni bruto dohodek znaša 19.590 evrov. Tik nad njo so Madžarska, Latvija, Češka, Portugalska in Poljska, vse z manj kot 25 tisoč evri povprečne letne bruto plače. Tudi Estonija, Grčija in Litva ostajajo pod mejo 30 tisoč evrov.
Podatki kažejo jasno geografsko razdelitev Evrope: severne in zahodne države prevladujejo pri vrhu lestvice, medtem ko so južne in vzhodne države večinoma v spodnjem delu.
Zakaj so razlike med državami tako velike?
Strokovnjaki Mednarodne organizacije dela (ILO) pojasnjujejo, da na razlike v plačah vplivajo predvsem gospodarska produktivnost, struktura gospodarstva, moč sindikatov in stroški življenja. Države z močno razvitimi finančnimi in tehnološkimi sektorji praviloma dosegajo višje plače, pomembno vlogo pa imajo tudi kolektivna pogajanja ter socialni sistemi.
Kupna moč nekoliko zmanjša razlike
Ko primerjamo plače po kupni moči, se razlike med državami nekoliko zmanjšajo. Pariteta kupne moči namreč upošteva življenjske stroške in dejansko vrednost denarja v posamezni državi. V tem primeru se letne bruto plače gibljejo od 38.118 v Slovaški do 106.532 v Švici.
Po kupni moči se tik pod vrh povzpne Nemčija, ki s skoraj 94 tisoč dolarji prehiti številne države, medtem ko se Turčija z zadnjega mesta po nominalnih plačah premakne kar na 18. mesto. Največji padec po tej metodologiji beležita Islandija in Estonija.
Raziskava sicer zajema zaposlene s polnim delovnim časom v sektorjih, kot so proizvodnja, gradbeništvo, trgovina, promet, finance in poslovne storitve. Izključeni pa so kmetijstvo, javna uprava, zdravstvo in izobraževanje.
Pomemben dejavnik pri primerjavi življenjskega standarda ostajajo tudi davki. Stopnje obdavčitve dela se med evropskimi državami močno razlikujejo, zato se lahko neto plače bistveno razlikujejo od prikazanih bruto zneskov.
