Kako blizu je mraz?
Nad Arktiko se dogaja nekaj izjemno neobičajnega. Polarni vrtinec, obsežen sistem hladnega zraka in močnih vetrov okoli severnega tečaja, kaže znake izrazite oslabitve že v začetku novembra. Takšnega pojava znanstveniki v sodobnih meteoroloških meritvah tako zgodaj še niso zabeležili.
Meteorologi zato pozorno spremljajo dogajanje, ki bi lahko v prihodnjih tednih spremenilo vremenske vzorce na severni polobli. Med območji, ki bi jih lahko dosegel hladnejši arktični zrak, je tudi srednja Evropa, potencialno pa tudi Slovenija.
Polarni vrtinec slabi že na začetku novembra
Polarni vrtinec se običajno začne krepiti jeseni, ko se Arktika zaradi pomanjkanja sončne svetlobe hitro ohlaja. Najmočnejši je praviloma sredi zime, predvsem januarja. Izrazitejše motnje se najpogosteje pojavljajo med januarjem in marcem.
Letos pa se znaki oslabitve pojavljajo precej prej. Približno 30 kilometrov nad Arktiko močni vetrovi izgubljajo moč, vrtinec se razteza in odmika od svojega običajnega položaja.
Kako lahko segrevanje nad Arktiko povzroči mraz v Evropi?
Polarni vrtinec je sistem zelo hladnega zraka in močnih vetrov, ki krožijo visoko nad severnim tečajem. Ko je stabilen, pomaga zadrževati najhladnejši zrak na območju Arktike.
Ko oslabi, se lahko premakne ali celo razdeli na več delov. Posledično se spremenijo zračni tokovi nad Evropo in Atlantikom, kar lahko omogoči prodor hladnega arktičnega zraka proti jugu.
Pojav je povezan z nenadnim stratosferskim segrevanjem. Pri njem se lahko temperatura visoko v ozračju v nekaj dneh zviša za več deset stopinj. Čeprav se stratosfera segreje, lahko spremembe v kroženju zraka v nižjih plasteh povzročijo prav nasproten učinek – občutne ohladitve pri tleh.
Kdaj bi lahko spremembe občutili?
Vpliv dogajanja v stratosferi se na vreme pri tleh ne prenese takoj. Po pojasnilih britanske meteorološke službe Met Office lahko od začetka sprememb do njihovih posledic mine od dva do šest tednov.
Morebitni vplivi sedanje motnje bi se zato lahko pokazali predvsem v drugi polovici novembra in decembru. Med območji, ki bi jih lahko zajele izrazitejše ohladitve, meteorologi omenjajo predvsem Skandinavijo, Združeno kraljestvo, Nemčijo in Poljsko.
Bi lahko polarni mraz dosegel tudi Slovenijo?
Slovenija leži na območju, kjer se srečujejo vremenski vplivi Atlantika, Sredozemlja in vzhodne Evrope. Spremembe v razporeditvi vremenskih sistemov nad celino bi zato lahko vplivale tudi na naše vreme.
Če bi se nad severno Evropo oblikovalo obsežno območje visokega zračnega tlaka, bi se lahko proti Alpam in Balkanu začel spuščati hladnejši zrak s severa oziroma severovzhoda.
To bi lahko prineslo občutnejše ohladitve, večdnevne nizke temperature in jutranjo zmrzal. Ob ustreznih padavinah pa bi se lahko povečala tudi možnost sneženja po nižinah.
Posebej zanimiva bi bila kombinacija hladnega zraka nad srednjo Evropo in ciklona nad Sredozemljem. Takšni cikloni proti Sloveniji pogosto prinašajo vlažen zrak in padavine. Če bi se te pojavile ob dovolj nizkih temperaturah, bi lahko dež prešel v sneg tudi v nižje ležečih krajih.
V dogajanje bi lahko bil vpleten tudi El Niño
Meteorologi spremljajo tudi razmere v Tihem oceanu, kjer se krepi pojav El Niño. Gre za naravni podnebni pojav, pri katerem se površinske vode v osrednjem in vzhodnem tropskem delu Tihega oceana segrejejo nad običajne vrednosti.
To lahko spremeni kroženje ozračja in okrepi velike atmosferske valove, ki se širijo tudi v stratosfero ter lahko vplivajo na stabilnost polarnega vrtinca.
Znanstveniki preučujejo tudi morebitno vlogo podnebnih sprememb, vendar neposredne povezave med segrevanjem planeta in letošnjo zgodnjo motnjo za zdaj še niso dokazali.
Bo letošnja zima res ostrejša?
Kljub nenavadnemu dogajanju nad Arktiko meteorologi opozarjajo, da oslabitev polarnega vrtinca še ne pomeni samodejno dolge in izjemno mrzle zime.
Končni vpliv bo odvisen predvsem od tega, kako se bodo v prihodnjih tednih razporedila območja visokega in nizkega zračnega tlaka ter ali se bodo spremembe iz stratosfere prenesle tudi v nižje plasti ozračja.
