V Epic centru v Novi Gorici je v okviru 14. Letnega kina Silvana Furlana – kina pod zvezdami svojo svetovno premiero doživel dokumentarni film Sence tišine. Film odpira prostor za dialog o temah, o katerih je bilo dolga leta težko spregovoriti, prav težo te tišine pa v Sloveniji še kako dobro poznamo.
Že v prvih minutah gledalca na platnu nagovori Martina Gamboz, otrok obmejnega prostora in mešane družine – očeta Italijana in matere Slovenke. Koprčanka skozi svojo pripoved odpira vprašanja identitete, večplastne pripadnosti in življenja med različnimi kulturnimi okolji.
Avtorja filma Jure Kreft in Darko Sintič sta v 75-minutnem dokumentarcu predstavila več osebnih zgodb. Med njimi tudi Juretovo družinsko zgodbo o nonetih, ki sta imela povsem različni življenjski poti in sta bila vsak na svoj način žrtvi političnih sistemov, ki so se skozi zgodovino menjavali.
O vprašanjih identitete, življenju običajnih ljudi v času premikanja meja ter o tem, kako spremembe družbenih ureditev vplivajo na posameznike, v filmu spregovorijo tudi kulturna delavka in aktivistka Irena Urbič ter Stefano Luso. Pomemben del filma predstavlja tudi pogled prof. dr. Katje Hrobat Virloget, antropologinje, ki se že strokovno ukvarja z zgodbami ljudi, ki so po drugi svetovni vojni množično zapuščali območje Istre.
»Zgodba se je začela prek Katje, ki je napisala en krasen 100-stranski projekt in ga poslala v Evropsko unijo. Govori ne samo o čezmejnem dialogu, ampak tudi o dialogu znotraj posameznih skupnosti in različnih interpretacij zgodovine,« je pred premiero povedal Jure Kreft. Ob tem je Kreft poudaril tudi pomen iskrenosti pri nastajanju dokumentarnega filma, saj lahko po njegovih besedah le tako nastanejo zgodbe, ki resnično odražajo izkušnje in občutke ljudi pred kamero: »Ne moreš delati filma drugače, kot iskreno.«
Po projekciji so se avtorjema na odru pridružili tudi sodelujoči pri filmu, ki so z občinstvom delili dodatne misli o nastajanju projekta in zgodbah, katerih del so postali:
Film Sence tišine tako ne govori le o mejah, ki so se skozi zgodovino spreminjale, temveč predvsem o ljudeh, ki so ob teh spremembah ostajali, odhajali in iskali svojo identiteto v svetu, kjer meje niso bile nikoli zgolj črte na zemljevidu.
