V središču spora je ustanovitev dveh opozicijskih preiskovalnih komisij – ene o domnevnih povezavah z izraelskim podjetjem Black Cube in druge o obvodnem financiranju političnih strank. Državni zbor je namreč dvakrat zapored zavrnil dnevni red izrednih sej, na katerih bi odločali o njuni ustanovitvi. Proti dnevnemu redu so poleg koalicijskih poslancev glasovali tudi poslanci stranke Resni.ca, vključno s Stevanovićem.
Predsednik državnega zbora je svoje ravnanje utemeljil s stališčem, da bi morali biti zahtevi za ustanovitev preiskovalnih komisij obravnavani ločeno. Ob tem je dejal, da v stranki nimajo zadržkov do preiskave primera Black Cube, pri preiskavi financiranja političnih strank pa menijo, da bi morala zajeti vse parlamentarne stranke.
Na seji komisije za poslovnik so ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj opozorili, da ustava jasno določa, da mora državni zbor parlamentarno preiskavo odrediti, če to zahteva najmanj tretjina poslancev. Po njihovem mnenju sta koalicija in stranka Resni.ca s svojim ravnanjem to ustavno določbo kršili.
Med razlogi za predlog Stevanovićeve razrešitve tudi afera poslanca Borisa Mijiča
Po poročanju medijev naj bi bil eden od razlogov za predlog razrešitve tudi dogajanje okoli poslanca Resni.ce Borisa Mijiča.
Stevanović je pred dnevi javno sporočil, da Mijič po mnenju stranke zaradi novih razkritij o svojem poslovanju nima več moralne pravice opravljati poslanske funkcije. Ob tem je poudaril, da za številne okoliščine predhodno ni vedel in da je v stranki odredil notranji postopek preverjanja.
Zoran Stevanović: ”Mijić v oktobru ne bo več poslanec” (VIDEO)
Mijič je medtem napovedal, da bo do konca leta 2026 poravnal vse svoje dolgove, pozneje pa je podjetje prenesel na Roka Snežiča, zaradi česar je v političnem prostoru sledilo še več polemik. Po navedbah Resni.ce bo poslanec ostal član poslanske skupine do 10. oktobra, saj bi morebitna predčasna izključitev lahko sprožila nadomestne volitve. Če se poslanskemu mandatu ne bo odpovedal, lahko delo nadaljuje kot nepovezani poslanec.
Za razrešitev potrebnih najmanj 46 glasov
To bo že enajsti predlog za razrešitev predsednika državnega zbora v zgodovini samostojne Slovenije. Doslej so bili podobnim poskusom izpostavljeni Jožef Školč, Janez Podobnik, Pavel Gantar, Milan Brglez, Igor Zorčič, Matej Tonin in Urška Klakočar Zupančič, vendar noben predlog ni bil uspešen.
Za razrešitev predsednika državnega zbora je na tajnem glasovanju potrebna absolutna večina, torej najmanj 46 poslanskih glasov. Opozicija naj bi podrobnejše razloge za vložitev predloga predstavila na današnji novinarski konferenci.
