Franc Kraševec, sedaj že nekdaji predsednik NS TZP, je bil štiri mesece pred pretekom mandata razrešen. Z njim smo se pogovarjali o pritiskih na TZP, o predvidenem statusnem preoblikovanju ter njegovi odstavitvi. Za mnenje smo povprašali tudi druge, tako ali drugače povezane s piranskim turizmom.
V kakšni stanju ste od nekdanje predsednice nadzornega sveta Vojke Štular pred štirimi leti prevzeli Turistično združenje Portorož?
Gospa Vojka Štular mi je avgusta 2018 predala TZP v dobri finančni in kadrovski kondiciji, predvsem pa z jasno vizijo razvoja v skladu z veljavno strategijo turizma v piranski občini do leta 2025. Funkcijo predsednika nadzornega sveta sem sprejel odgovorno in jo tako opravljal vse do razrešitve. Po razgovoru z vsemi zaposlenimi sem ugotovil, da sem prišel v organizacijo visoko usposobljenih in motiviranih ljudi, ki so predani svojemu delu pod vodstvom tedanjega direktorja Igorja Novela.
Kako se udejanja veljavna strategija turizma v občini Piran in kdo bdi nad tem?
Strategija turizma se v pretežnem delu ne izvaja, razen v delu, ki ga je dolžan izvajati TZP. Na to dejstvo sem v preteklih treh letih večkrat opozoril sedanjega župana g. Đenia Zadkovića in njegove ožje sodelavce. Veljavna strategija, ki jo tudi sam podpiram, zagovarja celoletni turizem, nagovarja družine z otroki, kongresne in poslovne goste, aktivnega oddiha in zdravja željne obiskovalce, športnike, razvija kulturni turizem, nagovarja wellnes in igralniške goste. Ko smo izbirali novega direktorja, TZP nas je zato najbolj prepričal program g. Aleksandra Valentina, ki je vključeval vse bistvene cilje strategije.
Dejstvo pa je, da se Portorož postopno spreminja v izrazito sezonsko destinacijo glasne glasbe in zabave do jutranjih ur na zunanjih površinah, kjer prevladujejo gostje z nizko potrošno sposobnostjo, brez spoštovanja do lokalnega okolja in drugih, počitka željnih gostov. Tak radikalen odmik od veljavne strategije bo imel dolgoročne razdiralne posledice za turizem, ki je glavna gospodarska panoga v naši občini.
Strateški svet za turizem, ki ga sklicuje župan kot posvetovalno telo s ciljem spremljanja in udejanjanja veljavne strategije turizma, se od avgusta 2018 ni več sestajal. Na to dejstvo sem večkrat opozarjal župana in na njegovo željo pripravil tudi predlog sestave novega, a do odločitve žal ni prišlo. Nedelovanje strateškega sveta ima konkretne negativne posledice, saj se nujni infrastrukturni in drugi projekti, skladni s strategijo, v zadnjih treh letih niso izvajali. Naj naštejem samo nekaj primerov:
– ureditev kolesarske steze od Lucije do Pirana,
– okrepitev redarske službe za zagotavljanje nočnega miru na zunanjih površinah,
– ureditev promenade od KS Portorož do skladišča Grando,
– ureditev plaže pred hotelom Piran, plaže na Punti in Lucijske plaže,
– ureditev območja med plažo Okolja v Portorožu in plažo Meduza,
– ureditev pločnikov za pešce,
– zagotovitev dodatnih parkirnih mest v Portorožu in Piranu.
Lansko poletje so se kar vrstile pritožbe gostov iz hotelov, ki zaradi preglasne glasbe niso mogli spati, niso imeli kje parkirati svojih avtomobilov in se niso počutili varne na pločnikih za pešce.
Kaj so razlogi za vašo odstavitev?
Razlog za mojo odstavitev z mesta predsednika tiči v mojem v vztrajanju na veljavni strategiji razvoja turizma v občini Piran do leta 2025. Menim, da bo iz istih razlogov prišlo do likvidacije TZP, saj preoblikovanje v zavod po zakonu ni možno. V fazi likvidacije pa bodo zaposleni odpuščeni z izplačilom odpravnin in brez zagotovil o zaposlitvi v novi organizaciji.
Že v predvolilni kampanji je g. Zadković napovedoval odstavitev direktorja TZP in tako pošiljal negativne signale prebivalcem in turističnim delavcem o delovanju lokalne turistične organizacije.
Po prevzemu vodenja občine ni imel jasne vizije razvoja turizma in ni razumel pomena strategije, zato se je kriza turizma v občini pričela samo še poglabljati. Način vodenja občine je pripeljal do tega, da že dolgo nima več zagotovljene večine v občinskem svetu. Predvsem zato so se pritiski na TZP v zadnjih treh letih samo še stopnjevali in na koncu pripeljali do sklepa o statusnem preoblikovanju in moji odstavitvi.
Nesprejemljivo je, da se takšne odločitve sprejema »ad hoc« pred poletjem, ko med drugim gostimo Harley Davidson. Zaključuje se tudi koriščenje turističnih bonov, na katere ne moremo več računati. V tem obdobju bi moral TZP vso energijo in denar investirati v promocijo na tujih trgih za nadomestitev izpada slovenskih gostov, ki so v letu 2021 predstavljali skoraj 70 % delež.
Županu in občinskim svetnikom sem 5. oktobra 2021 poslal obsežen dopis, kjer sem na vse te probleme argumentirano opozoril. Med drugim sem tudi predstavil primerjalno analizo med TZP g.i.z. (gospodarsko interesno združenje) in ZTL (zavod za turizem Ljubljana) za leto 2019, ki je referenčna predvsem zaradi podobnega števila nočitev in obdobja pred korono.
Iz tabele je razvidno, da je za učinkovito in uspešno vodenje turistične destinacije v statusni obliki javnega zavoda finančno za kar trikrat dražje kot gospodarsko interesno združenje, zato se ne morem strinjati s pobudniki iz političnih strank SD, GZOP in Levice glede ukinitve lokalne turistične organizacije, ki je organizirana kot gospodarsko interesno združenje.
Iz nekaterih vaših izjav je bilo razumeti, da se z vašo odstavitvijo z mesta predsednika nadzornega sveta pravzaprav strinjate?
Dne 20. januarja 2022 sem županu predal analizo posrednih in neposrednih tveganj ukinitve TZP s pravnim mnenjem o posledicah prenosa javnih nalog TZP na pravno osebo javnega prava in možnih alternativah. Analizo tveganj in pravno mnenje je pridobilo vodstvo TZP na osnovi sklepa nadzornega sveta. Naj navedem samo nekaj možnih škodljivih posledic likvidacije TZP za turistično gospodarstvo:
- Direktni stroški ukinitve cca 220.000€ do 300.000€.
- Indirektni stroški ukinitve cca 8.000.000€ .
- Oportunistična tveganja izpada prihodkov za turistično gospodarstvo cca 17.000.000€.
- Oportunistična tveganja izpada turistične takse za občino cca 650.000€ do 700.000€.
Ob upoštevanju vseh okoliščin, ki so pripeljale do te točke, se z mojo razrešitvijo strinjam, saj pri tako škodljivem početju za turizem ne morem sodelovati. Toliko bolj, ker se to izvaja brez resnih analiz, upoštevanja stroke in vključitve tudi drugih članov TZP in ostalih ponudnikov turističnih storitev na destinaciji.
Letos je volilno leto. Ali se boste tudi vi politično aktivirali?
Imel sem dve zelo resni ponudbi za vstop v državno politiko. Po tehtnem premisleku se za to nisem odločil. O morebitnem vstopu v lokalno politiko na jesenskih volitvah trenutno ne razmišljam.
Kaj menijo drugi?
Vojka Štular, nekdanja županja in predsednica Nadzornega sveta Turističnega združenja Portorož, je glede dejstva, da je bil predsednik NS TZP razrešen le štiri mesece pred iztekom mandata, povedala, da je to žal možno narediti. »V smislu zakonodaje lahko lastnik razreši predsednika NS TZP, čeprav menim, da s človeške plati to ni najboljši način.« Poudarila pa je, da je problikovanje Turističnega združenja Portorož na osnovi zakonodaje nujno, dodaja: »Po vsej Sloveniji je tako.«
Občina Piran je sicer zanikala, da se Strateški svet za turizem, ki ga sklicuje župan kot posvetovalno telo, od avgusta 2018 ni več sestajal. Povedali so: »V času župana Đenia Zadković je bilo izvedenih več strateških posvetov za turizem, na katera so bili vabljeni predstavniki vseh ključnih hotelirjev in sobodajalcev. Sestanki so bili 5. 5. 2020, 9. 7. 2020, 22. 10. 2020, 21. 1. 2021. Bilo je tudi več dodatnih sestankov s posameznimi hotelirji in predstavniki TZP.«
Vsakršna skrb pri zaposlenih je odveč
O likvidacijskem postopku TZP smo se pogovarjali tudi Robertom Smrekarjem, direktorjem občinske uprave in novim predsednikom Nadzornega sveta TZP, ki je pojasnil, da Občinski svet sploh ni še odločal o tem, ali naj se TZP likvidira oz. ali naj Občina izstopi iz interesnega združenja. »Predvidoma se bo o tem odločalo na marčevski seji sveta. Teoretično je seveda tudi možno, da se Občinski svet odloči za ohranitev sedanjih razmer. Zaenkrat je naloga občinske uprave zgolj ta, da opravi temeljito analizo vseh možnosti,« je razložil. Poudaril je, da interesno združenje lahko preneha samo po volji treh četrtin vseh glasov članov skupščine TZP-ja, občina pa (skupaj z Okoljem in Športnim in mladinskim centrom) razpolaga zgolj z 52. % glasov, kar pomeni, da odločitev o morebitni likvidaciji TZP-ja ni samo v rokah Občine Piran, temveč je odvisna tudi od volje ostalih članov združenja. O tem, da bo v likvidacijskem postopku odpustiti vse zaposlene, pa pojasnuje: »V kolikor pa bi se Občinski svet odločil bodisi za izstop ali za postopek prenehanja TZP-ja in bi prišlo do odpovedi pogodb o zaposlitvi tam zaposlenim, bo vsem, ki si to želijo, ponujena nova zaposlitev v novoustanovljenem javnem zavodu ali v že obstoječemu zavodu – spet odvisno od tega, ali se bo Občinski svet odločil, da dejavnost lokalne turistične organizacije prenese na nov ali že obstoječi zavod. Gre za institut, ki ga v 92. členu ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in v takšnih primerih ne predvideva izplačila odpravnin.« Prepričan je, da je vsakršna skrb pri zaposlenih povsem odveč. Po njegovih besedah je dejavnost LTO (Lokalna turistična organizacija) ključnega pomena za piransko občino, zato je potrebno zagotoviti njeno nemoteno nadaljevanje. »Nikoli ni bilo govora, da bi se dejavnost prenehala in bi bili delavci zato nepotrebni, ampak le, da bi se njeno izvajanje skupaj s kadri preneslo v okvir neke javnopravne osebe,« še zaključi Smrekar.
TZP izpolnjuje svoje poslanstvo
Za mnenje glede ukinitve TZP gospodarskega interesnega združenja smo povprašali Andreja Babnika, direktorja turistične agencije in člana TZP. Po njegovem bi bila ukinitev TZP-ja po ocenah članov združenja zelo zaskrbljujoča poteza Občine Piran kot večinskega lastnika te gospodarske družbe. »V prvi vrsti je bila odločitev občinskega sveta o predlogu preoblikovanja TZP- ja v drugačno obliko sprejeta brez posveta, z ostalimi člani (24) združenja. Likvidacija podjetja bi predstavljala oteženo delovanje celotnega turističnega gospodarstva v sami destinaciji. Tekoče delo na nivoju promocijskih aktivnosti bi se zelo
skrčilo, kar bi bistveno vplivalo na celoten donos vseh turističnih subjektov in ponudnikov turističnih storitev na destinaciji,« je povedal Babnik. Po njegovi grobi oceni bi ta poteza predstavljala tudi finančno tveganje za vse člane, saj bi po nekaterih ocenah le ta znašala dobrih 200 tisoč evrov. »Promocijske aktivnosti na tujih emitivnih trgih so načrtovane veliko v naprej in predstavljajo, če izvzamemo specifično situacijo obdobja pandemije, ključen pristop k našim kupcem. Oblika gospodarskega interesnega združenja je seveda ključnega pomena, saj zagotavlja javno – zasebni interes vseh vkjučenih akterjev in odlično patformo za hitro in odzivno delovanje na zahtevnem turističnem trgu. TZP je v vseh letih delovanja izpolnjeval svojo osnovno poslanstvo, kar seveda potrjujejo tudi sklepi predhodnih skupščin. Nenazadnje pa ima občina Piran kot večinski lastnik v družbi tudi zagotovljeno večino v nadzornem svetu. Pavšalne ocene o delu in poslanstvu so seveda plod nepoznavanja delovanja TZP. Na predlog članov bo v najkrajšem možnem času tudi sklicana skupščina TZP-ja, na kateri bodo člani seznanjeni z namero občine Piran o naslednjih korakih,« je še razložil.
Mag. Tomi Brezovec: »Razvoj nove ponudbe je zastal«
Mag. Tomi Brezovec, višji predavatelj Univerze na Primorskem, Fakultete za turistične študije – Turistica, je glede namere o preoblikovanju TZP-ja povedal: »Upravljanje turistične destinacije je zahteven proces, v katerem se prepletajo številni javni in zasebni interesi. Izkušnje iz domačih in tujih krajev kažejo, da je razvoj uspešnejši tam, kjer so ti interesi prepoznani in medsebojno usklajeni. Prevlada posameznih interesov se na daljši rok neizogibno konča z upadom turistične privlačnosti kraja.« Pojasnil je, da je bila strategija razvoja turizma v Portorožu izdelana ob upoštevanju in sodelovanju vseh deležnikov v turizmu in je kot takšna dobra podlaga za razvoj te dejavnosti. Ob tem je dodal: »Seveda pa je doseganje ciljev strategije odvisno od izvajanja nalog posameznih deležnikov. Tu mislim tako na predstavnike javnega kot zasebnega sektorja. Turistično združenje Portorož je v svojem delovanju sledilo zastavljeni poti razvoja, kar pa ne morem reči za vse deležnike.« Prepričan je, da zasebni sektor premalo upošteva skupne cilje, ki jih je sicer pomagal sooblikovati. »Razvoj nove ponudbe je zastal. K temu je veliko pripomogla pandemija, a ne smemo odmisliti tudi sprememb v lastniških in vodstvenih strukturah turističnih podjetij, ki (žal) zasledujejo predvsem kratkoročne finančne učinke in ne upoštevajo dolgoročne vizije razvoja destinacije, v kateri delujejo,« je povedal mag Brezovec. Po njegovem mnenju se bo s predvidenim preoblikovanjem TZP vsekakor okrepila moč javnega interesa v razvoju turizma. Kot je povedal, bi se tako lahko vzpostavilo ravnotežje s kratkoročnimi finančnimi interesi podjetij in bi se tako omogočil dolgoročnejši razvoj kraja. »Vse je odvisno od jasne vizije, zavezanosti k ciljem in dobrega vodenja,« je še dodal.
Do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora predstavnika pobudnikov statusnega preoblikovanja TZP Marka Juriševiča.
Petra MežnarcKakšno je vaše mnenje o odločitvi statusnega preoblikovanja TZP in kako bo to vplivalo na dolgoročni razvoj piranskega turizma?
Dopuščam možnost, da obstoječa oblika organiziranosti TZP-ja ni v skladu z veljavnimi predpisi na državni ravni, vendar ravno trenutno stanje oziroma trenutna organizacijska oblika omogoča, da je glas gospodarstva kar najbolje slišan, prav tako obstoječa oblika omogoča hitro in učinkovito odzivanje na vsakodnevne spremembe na turističnem trgu. Toda sprašujem se, ali je javni zavod res edina in najboljša rešitev.
Si v naši občini želimo še enega »dinozavra” v obliki javnega zavoda, ki bo podvržen še večjim političnim in kadrovskim pritiskom, kot je zdaj? Dejstvo namreč je, da je TZP v zadnjih štirih letih uspel povečati število članov s 13 na 25. Obstoječi člani združenja tako niso samo večje hotelske družbe in letališče ter Marina Portorož, ampak tudi manjši deležniki kot turistične agencije, družinski hoteli in nekateri gostinski ponudniki. Kar pa je najbolj spodbudno, so vrata odprta prav vsem, ki želijo s predlogi in argumenti soodločati o prihodnjem razvoju in promociji naše turistične destinacije. Seveda lahko razpravljamo o tem, ali je trenutni način delovanja tisti pravi in iščemo izboljšave, vendar so razmišljanja in poenostavitve, češ da manjši akterji v aktualni obliki nimajo svojega glasu, zaradi česar naj bi nastala potreba po javnem zavodu, zgrešena.
Ne morem pa niti mimo dejstva, da so prav ponudniki današnjih sprememb imeli v preteklosti več priložnosti (beri mandatov) za udejanjanje tovrstnega preoblikovanja, vendar se to ni zgodilo. Zanimivo bi bilo dobiti odgovor na vprašanje, zakaj ne.
Če TZP zdaj nekateri slikovito imenujejo “bankomat” vladajoče občinske elite, se sprašujem, ali je to morda veljalo tudi v preteklosti?
Zavajanje glede netransparentne porabe javnega denarja je neutemeljeno. TZP ima namreč nadzorni svet, v katerem med drugimi posredno ali neposredno sedijo vsaj trije predstavniki občine (vključno s predsednikom NS-ja), ki lahko kadarkoli in brez omejitev dostopajo do vseh dokumentov in informacij glede poslovanja in porabe denarja v TZP. Poleg tega pa je prav Občina Piran tista, ki na osnovi prejete dokumentacije odobrava izplačila sredstev za nemoteno poslovanje TZP. To pa še ni vse. V okviru delovanja občinskega sveta deluje tudi odbor za turizem, ki ga sestavljajo predstavniki različnih političnih opcij, ki imajo besedo in lahko vedno z argumenti predlagajo prioritete delovanja TZP in tudi zato kritika glede netransparentnega delovanja in sprejemanja odločitev »v ozkem krogu ljudi« ne vzdrži.
Prav tako zagovorniki javnega zavoda zamolčijo dejstvo, da bi bila organizacijska oblika javnega zavoda za turizem bistveno bolj odvisna od političnih in drugih interesov, tako z vidika kadrovanja kot tudi z vidika razporejanja sredstev, določanja prioritet in drugih usmeritev delovanja. Bojim se, da bi prav v javnem zavodu turistično gospodarstvo in stroka izgubila svoj glas.
Najbolj žalostno pa je, da se samo preoblikovanje dogaja brez konkretne analize trenutnega stanja in širše strokovne razprave v sodelovanju s turističnim gospodarstvom v občini Piran, kar bi bila osnova za nadaljnje odločitve, v katero smer bo šla promocija najbolj turistične občine v Sloveniji.
Menim, da bi bilo treba razmišljati in odločati izključno in samo na podlagi številk in vsebinskih dejstev, ne pa na osnovi govoric “rekla-kazala” ter medijskih obtoževanj ljudi v vodstvu TZP-ja.
Da je nasproti enega najlepših hotelov na Jadranu glavna ponudba kebab, da poleti v središču Portoroža praktično nikoli ni moč najti prostega parkirnega mesta, da lokali tekmujejo med seboj, kdo bo imel glasnejšo glasbo, zagotovo ne more biti krivda TZP-ja.
Vsekakor bi si želel, da se v novem mandatu občinskega sveta 2022-2026 imenuje podžupana, odgovornega za turizem v občini Piran in je sočasno smiselno, da se pri promociji naše regije še bolj povežemo z Ankaranom, Koprom in Izolo. Glede na pomen in izkušnje pa bi ravno piranska občina morala prevzeti pobudo ter nastaviti temelje za vzpostavitev regionalnega destinacijskega managementa in razvoja enovite turistične destinacije Istra – Slovenija.
Zavedati pa se moramo, da za uspešen dolgoročni razvoj turizma v občini Piran potrebujemo jasno vizijo razvoja ter odgovore na izzive, ki so povezani predvsem s sprejetjem novega OPN-ja, prometno ureditvijo, obnovo občinske infrastrukture, trajnostnega razvoja in nenazadnje tudi spremembe razmišljanja vseh nas, ki tukaj živimo. Pot k uspehu je namreč skupno iskanje dogovora, ne pa razdvajanje in iskanje napak pri drugih.
Mag. Borut Fakin, direktor Vinakoper in nekdanji direktor trženja Hoteli Bernardin d
