Mogoče naju bolj poznate po najinem prvem nastopu na MMS 2019 s pesmijo Kot morje in prejela nagrado Danila Kocjančiča za najboljšega avtorja in izvajalca. To je bilo takrat, ko so po najinem nastopu prekinili prenos zaradi tramontane,« se muzata.
Ljubezen do glasbe verjetno prihaja že iz otroštva, ko sta se začela spoznavati s prvimi poskusi snemanja na kasetofon. »Mami sva iz kuhinje vzela lonce, po njih razbijala, delala prve ritme. Tisti dan je bilo kosilo malo kasneje, ker mama ni imela v čem kuhati,« se muzata. Drugače pa sta se glasbi začela bolj posvečati v osnovni šoli. Primož je takrat začel delati elektronsko glasbo, Gašper je pa bil distributer. Med odmori je te kasete prodajal po šoli. Gašper je svoje prve odrske izkušnje dobil pri Viniških tamburaših, s katerimi so prepotovali skoraj celoten Balkan in nastopili na različnih festivalih. Pelo se je vse od Oliverja do starogradskih pesmi. Ta odrska kilometrina mu je prišla zelo prav pozneje, ko sta začela bolj resno ustvarjati v 2B. »Najprej sva vsak po svoje malo raziskovala, poskušala, eksperimentirala vse do leta 2009, ko sva ustanovila 2B. Od takrat še zmeraj veliko eksperimentirava, ker naju glasba zanima v širšem pomenu. “Nisva na prvo žogo,” vedno naju je zanimalo vse, kar je malo drugače. Skozi leta sva si ustvarila svoj žanr, ki se iz skladbe v skladbo širi. Glasba je najino igrišče, na katerem se želiva igrati še naprej,« pove.
Lepota vzponov in padcev
Na njuni poti je bilo veliko lepega, pa tudi kakšen bolj temen trenutek. »Večina ljudi vidi samo vzpone, ne pa tudi tega, kar se skriva v ozadju. Kaj naj rečem? Nikoli nama ni bilo postlano z rožicami in tudi verjetno nikoli ne bo. S tem sva se sprijaznila, s tem živiva in se iz tega tudi največ naučiva. Hvaležna sva za vse padce, ker so nama dali rast, pa tudi za vse konstruktivne kritike. Dokler te človek samo hvali in ti ne pove v obraz dejanskega mnenja, se lahko ves čas vrtiš v enem krogu in ne napreduješ. Ko pa te dejansko začnejo kritizirati, kar na začetku boli, ampak je dobro, takrat lahko nekaj narediš in se spremeniš na bolje, je pa v tem poslu treba imeti trdo kožo, če hočeš preživeti. Vse se povrne, ko pridejo tisti lepi in nepozabni trenutki, ko nekaj lepega ustvariš in ko se tvoja ustvarjalnost in trud spremenita v tisti lep občutek zadoščenja. Potem so tudi lepi trenutki z odrov, ko se splete mreža energije med tabo in publiko – to res napolni z energijo.«
Na odru in za njim ni nikoli dolgčas
Gašper in Primož sta na odru doživela vse mogoče – od bežanja pred nevihto pred leti na festivalu Castle, ko sta skupaj z nekaj drugimi skupinami imeli koncert. Za 2B je nastop minil brez dežja, ostali niso imeli take sreče, so se pa zaradi nevihte imeli še boljše in se družili še pozno v noč pod pokritim šotorom. Lepe spomine imata tudi na koncert v Izoli, v Hangarju pred kakimi osmimi leti, kjer so po koncertu še vse do jutra igrali na plaži, bilo je res fino, super ekipa in nepozaben sončni vzhod. Brata skozi vsa leta krasno delujeta skupaj. Skoraj vsak dan sta v navezi, priznata pa, da se je treba sproti dogovarjati o vsem. »V vsakem odnosu mora biti malo spopada. To je bolje, kot držati v sebi in potem eksplodira močneje, kot če rešuješ vsak dan sproti. Z leti sva se naučila, da stvar tako deluje in je to normalno. Največkrat pride do prepira zaradi samovšečnosti. Ko se tega zaveva, se stvar hitro reši in greva lahko naprej. Super je, sva že na takem nivoju, da ni treba biti preveč trmast, ker je ta “ego alarm” že tako ozaveščen, da lahko opominjava drug drugega. Kompromisi so taki, da delava v dobrobit 2B,« pove Gašper. Skupaj spreminjata glasbeni slog.
» vse od elektronskih house komadov, od rocka do popa, funka, bluesa, indie, elektro popa, dokler nisva vsega tega združila pod najino znamko #electricorganic , pri kateri bo verjetno v prihodnosti prišlo še do kakšnega stilskega izleta, ker nama je to enostavno všeč. Kot sem že povedal, je glasba najino igrišče. Nimava nobenih zadržkov in predsodkov glede nje. Duši ugaja tudi marsikaj, sam zadnje čase uživam v Dalmaciji – Oliver je res ena taka zakladnica in inspiracija, da ga lahko poslušaš vsak dan.«
PODOBNE IZVAJALCE IN ZVRSTI, VSE OD ELEKTRONIKE DO DALMATINSKE, TUDI
SPIRITUALNE, DOBRE ZA SPROSTITEV.
Kaj načrtujeta?
“To poletje sva si zastavila malo drugače kot ponavadi. Načrtujeva mogoče koncert ali dva, kraj bova objavila na socialnih omrežjih. Pred kratkim sva se lotila projekta #2bodblizu, ki še zmeraj traja, v njem se skozi redno objavo videov in predstavitvijo najinih skladb v slečeni verziji (2 kitari + vokal) še bolj približava publiki, tako lahko spoznajo zgodbe, ki se skrivajo v njih, najino zgodovino, anekdote s terena, recepte za 2B glasbo, ter »fejle«, na katerih sva se do zdaj največ naučila. Gre pa tu za tak projekt, da se s publiko sporazumevava v belokranjskem narečju, čisto po domače, tako da lahko res spoznajo običajna 2B in se tudi naučijo kako domačo belokranjsko besedo. Poleg tega delava tudi tri večje stranske projekte, ki bodo čez čas vzcveteli in se tega zelo veseliva.
Kje je najlepše nastopati, kje pa ne bi nikoli nastopila?
Povsod, kjer je tvoja glasba sprejeta in pridejo poslušat tisti, ki si to res želijo.
Nimava posebnih krajev. Uživava tako na velikih kot tudi malih, intimnih odrih. Vsak zase imajo svoj čar.
Glede na to, da sta nastopila v Portorožu: »Kako rada imata morje, kako pogosto se odpravita na oddih, imata na Portorož kakšne lepe spomine, morda kakšne ljubezni?«
Morje je zakon! Res te napolni in midva oba res uživava, ko sva na morju in se zmeraj vrneva domov polna inspiracije. Super je tudi, ker sva si skozi leta zgradila tudi neko mrežo prijateljev, s katerimi je zmeraj lepo preživeti čas pri vas, na obali.
Spomini na Portorož … mogoče ravno ta prva izkušnja MMS 2019, takrat je kljub tramontani bilo res nepozabno in lepo Pa tudi še tisto leto, ko sva kot gosta nastopila z najino dobro prijateljico Tinkaro Kovač, ki nama je bolj podrobno predstavila primosko sceno ter pokazala tudi, kje so najlepši kotički za kopanje pri vas. Zame osebno ima primorska posebno mesto v srcu, zmeraj me je navdihovala in me verjetno tudi še bo. Ne vem, mogoče so za to krive “Ane iz Pirana” (hahaha).
Kako pa je nastala ideja za Ano iz Pirana, komu je ukradla srce?
To bil je poletni večer … Spomnim se, da ji je bilo ime “ANA in bila je iz PIRANA”, več mi ni zaupala, ker sem ji verjetno malo težil … in po tem se je izgubila v noč …) Ravno prav se je zgodilo, da sem napisal komad.
Če pa začnem od začetka, gre zgodba tako:
Primož je imel v arhivu poletni house komad, ki sva ga ustvarila pred časom. Bil je instrumentalni, ampak brez besedila, z zelo »catchy hookom v refrenu “lalalalala”.
Po tem je prišel razpis za MMS in sva skladbo vzela iz predala. Takrat ni še imela naslova ANA IZ PIRANA. Zdelo se nama je, da bi lahko bil primeren za MMS, samo potrebuje dobro in iskreno besedilo. Primož me je kot ponavadi izval in povedal sem zgodbo o Ani. Bolj je vrtal vame, več informacij sem mu dal.
