Gripa se pogosto začne nenadoma
Hladnejša jutra in več časa v zaprtih prostorih prinašajo tudi več možnosti za širjenje virusnih okužb. Zamašen nos, boleče grlo, kašelj in utrujenost pogosto pripišemo prehladu, vendar se lahko za podobnimi težavami skriva tudi gripa, akutna virusna okužba dihal, ki lahko povzroči izrazitejše simptome in resne zaplete.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se prvi znaki gripe praviloma pojavijo od enega do treh dni po okužbi. Bolezen lahko prizadene vsakogar, vendar je njen potek odvisen od starosti, splošnega zdravstvenega stanja in odpornosti posameznika.
Kako razlikovati gripo od prehlada?
Ena najpomembnejših razlik je način, kako se bolezen začne. Prehlad se običajno razvija postopoma, gripa pa lahko nastopi zelo hitro, tudi v nekaj urah.
Pri prehladu se najprej pogosto pojavijo draženje v grlu, kihanje, izcedek iz nosu in zamašenost. Utrujenost je navadno blažja, bolečine v mišicah pa niso tako izrazite.
Pri gripi so pogostejši:
- nenaden pojav simptomov,
- visoka telesna temperatura in mrzlica,
- izrazita utrujenost in izčrpanost,
- glavobol,
- bolečine v mišicah in kosteh,
- suh, dražeč kašelj,
- boleče ali razdraženo grlo.
Visoka vročina se ne pojavi pri vseh obolelih, zato njena odsotnost gripe ne izključuje. Prav tako lahko gripo spremljata izcedek iz nosu in boleče grlo, zaradi česar jo je včasih težko ločiti od drugih okužb.
Gripa ali covid-19? Simptomi so si lahko podobni
Gripa, prehlad in covid-19 lahko povzročijo kašelj, glavobol, boleče grlo, utrujenost in povišano temperaturo. Samo na podlagi simptomov zato ni vedno mogoče zanesljivo ugotoviti, za katero okužbo gre.
Če je natančna diagnoza pomembna zaradi povečanega tveganja za zaplete ali izbire zdravljenja, lahko zdravnik priporoči ustrezno testiranje.
Kako se gripa prenaša?
Virus gripe se širi predvsem s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju in glasnem govorjenju. Okužba se lažje prenaša pri tesnih stikih, zlasti v zaprtih prostorih.
Do okužbe lahko pride tudi ob stiku z onesnaženimi površinami, če virus nato z rokami prenesemo na sluznico nosu ali ust.
Po podatkih NIJZ je človek najbolj kužen tik pred pojavom bolezni in v prvih dneh po začetku simptomov. Odrasli lahko virus praviloma širijo približno tri do pet dni po začetku bolezni, majhni otroci in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom pa tudi dlje.
Kdo ima večje tveganje za zaplete?
Čeprav večina sicer zdravih ljudi gripo preboli brez večjih težav, je lahko bolezen nevarnejša za določene skupine prebivalstva.
Med bolj ogrožene sodijo:
- starejši od 65 let,
- majhni otroci,
- nosečnice,
- ljudje s kroničnimi boleznimi srca, pljuč in ledvic,
- bolniki s sladkorno boleznijo,
- ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.
Gripa lahko poslabša že obstoječe kronične bolezni. Eden od resnejših zapletov je bakterijska pljučnica, saj lahko virus poškoduje sluznico dihal in olajša razvoj dodatne okužbe. V težjih primerih je potrebna tudi bolnišnična obravnava.
Kdaj je treba obiskati zdravnika?
Večina ljudi okreva ob počitku, zadostnem pitju tekočine in lajšanju simptomov. Vendar je treba spremljati potek bolezni in pravočasno poiskati pomoč, če se zdravstveno stanje poslabša.
Ljudje iz rizičnih skupin naj se ob pojavu simptomov čim prej posvetujejo z zdravnikom. Ta lahko presodi, ali je primerno protivirusno zdravljenje. Takšna zdravila so lahko najučinkovitejša, če se začnejo uporabljati v prvih 48 urah bolezni.
Nujno zdravniško oceno zahtevajo predvsem:
- oteženo dihanje,
- bolečina ali pritisk v prsih,
- zmedenost,
- znaki hude dehidracije,
- izrazito poslabšanje po začetnem izboljšanju.
Pri majhnih otrocih je treba posebno pozornost nameniti nenavadni zaspanosti, apatiji, slabemu pitju in znakom izsušitve. Če vročina vztraja ali se otrokovo stanje slabša, je potreben posvet z zdravnikom.
Kako zdraviti gripo?
Pri nezapleteni gripi je najpomembnejše lajšanje simptomov. Priporočljivi so počitek, zadosten vnos tekočine in izogibanje telesnim naporom, dokler traja vročina.
Za zniževanje temperature in lajšanje bolečin se lahko uporabljajo ustrezna zdravila v skladu z navodili. Pri otrocih je treba izbiro zdravila in odmerjanje prilagoditi starosti in telesni masi. Aspirin se otrokom in mladostnikom pri virusnih okužbah ne daje brez izrecnega zdravniškega navodila.
Antibiotiki proti virusu gripe ne učinkujejo. Zdravnik jih lahko predpiše le ob bakterijski okužbi oziroma kadar obstaja utemeljen sum nanjo.
Kašelj lahko traja tudi več tednov, čeprav drugi simptomi že izginejo. Če se kašelj stopnjuje, vročina vztraja ali se počutje po začetnem izboljšanju znova poslabša, je priporočljiv zdravniški pregled.
Cepljenje je najučinkovitejša zaščita
Po priporočilih NIJZ je cepljenje najpomembnejši način zaščite pred gripo. Posebej priporočljivo je za starejše, kronične bolnike, nosečnice, majhne otroke v ustrezni starosti in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.
Cepljenje je smiselno tudi za družinske člane ranljivih oseb, saj lahko tako zmanjšamo možnost prenosa okužbe na tiste, pri katerih bi bolezen lahko potekala težje.
Ker se virusi gripe spreminjajo, se cepivo prilagaja pričakovanim različicam virusa, zato se je priporočljivo cepiti vsako sezono. Po cepljenju telo potrebuje približno en do dva tedna, da razvije zaščito.
K zmanjšanju tveganja za okužbo prispevajo tudi redno umivanje rok, prezračevanje prostorov, kašljanje in kihanje v rokav ter izogibanje tesnim stikom z drugimi, kadar smo bolni.
