Hitreje do zdravnika? Spremembe naj bi pomagale skoraj 16.000 pacientom

Spremembe financiranja zdravstvenih programov naj bi izboljšale dostop do zdravstvenih storitev za skoraj 16.000 zavarovanih oseb. Med drugim naj bi opravili najmanj 700 dodatnih ortopedskih posegov, povečujejo število preiskav z magnetno resonanco in PET-CT ter širijo nekatere programe na primarni ravni.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Danes je začela veljati sprememba uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026, ki jo je vlada sprejela v četrtek. Minister za zdravje Tadej Ostrc je ob predstavitvi sprememb poudaril, da želijo razpoložljivi denar in zdravstvene zmogljivosti usmeriti predvsem na področja, kjer so potrebe pacientov največje, poroča STA.

Po oceni ministrstva naj bi spremembe izboljšale dostopnost zdravstvenih storitev za skoraj 16.000 zavarovanih oseb.

Več denarja za dejansko opravljene ortopedske posege

Ena pomembnejših novosti zadeva ortopedijo. Ortopedski posegi bodo po novem v celotni javni zdravstveni mreži plačani glede na dejansko število opravljenih posegov.

Za spremembo so se odločili tudi zaradi podatkov o upadu števila opravljenih storitev in podaljševanju čakalnih seznamov. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo opravljenih za 8,3 odstotka manj ortopedskih storitev kot v enakem obdobju lani, med januarjem in julijem pa se je število ljudi, ki čakajo na te posege, povečalo za 633.

Na ministrstvu pričakujejo, da bi lahko z novim načinom financiranja do konca leta opravili najmanj 700 dodatnih ortopedskih posegov.

pacienti, zdravstvo
Novinarska konferenca ministra za zdravje Tadeja Ostrca, na kateri je spregovoril o osnutku zakona o skladu RS za napredno zdravljenje redkih bolezni otrok ter uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2026.

Širijo ambulante družinske medicine

Spremembe segajo tudi na primarno raven zdravstva. Dodatne zmogljivosti bodo dobile ambulante družinske medicine, dispanzerji za ženske, fizioterapija in pedopsihiatrija.

Samo širitev ambulant družinske medicine naj bi omogočila dodatne zmogljivosti za obravnavo približno 3000 zavarovanih oseb.

Program družinske medicine širijo v občinah Dobrova – Polhov Gradec, Bloke, Vodice in Železniki. Dodatne zmogljivosti dispanzerjev za ženske so predvidene v ZD Logatec ter občinah Škofljica in Ig.

Program fizioterapije se širi v občini Dobrepolje, pediopsihiatrije pa v zdravstvenih domovih Lenart in Gornja Radgona.

Ostrc je ob tem poudaril pomen dostopnega primarnega zdravstva, saj lahko več storitev blizu doma pomeni tudi manj napotitev na specialistično raven ter manjši pritisk na bolnišnice in urgentne centre.

pacienti zdravstvo

Dodatnih 3500 MR in 1800 PET-CT preiskav

Precej konkretna je širitev na področju diagnostike. Zdravstvenemu domu Maribor zagotavljajo financiranje 3500 dodatnih preiskav z magnetno resonanco, na Onkološkem inštitutu Ljubljana pa program PET-CT povečujejo za 1800 preiskav. Širitev obeh programov je bila predvidena že v noveli, ki jo je v četrtek sprejela vlada.

Minister je ob predstavitvi ukrepov izpostavil, da morajo biti razpoložljivi aparati in kader tudi dejansko uporabljeni za paciente, ki na preiskave čakajo.

Spremenjeno bo tudi vrednotenje posegov TAVI, pri katerih srčno zaklopko zamenjajo brez klasične operacije na odprtem srcu. Po ugotovitvah ministrstva je bilo dosedanje plačilo teh posegov prenizko glede na dejanske stroške, zato bodo njihovo vrednost približali ravni iz leta 2025.

Zdravstveni programi tudi za skoraj 470 novih mest v domovih

Novela zagotavlja tudi financiranje zdravstvenih programov za 468 dodatnih mest v domovih za starejše po Sloveniji. Gre za financiranje zdravstvene nege, osnovnega zdravljenja in dnevnega varstva. Nekatere od teh zmogljivosti delujejo že od začetka letošnjega leta, zato novela ureja tudi njihovo financiranje.

Celoten dodatni finančni učinek sprememb je ocenjen na 13,8 milijona evrov. Po ministrovih navedbah dodatnega denarja iz državnega proračuna ne bodo potrebovali, saj je bilo poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v prvi polovici leta boljše od načrtovanega. Razpoložljiva sredstva bodo tako preusmerili v dodatne zdravstvene storitve za paciente.