Redni bralci veste, da v tej rubriki pišem o tipični istrski kuhinji, katere recepte mi zaupajo predvsem izkušenejši prebivalci Obale. Žal razmere v katerih se nahajamo, niso primerne za moje siceršnje obiske na domu, zato bom tokrat z vami delil nekaj napotkov, ki nam bodo v prihodnje pomagali prebroditi težke trenutke – pa da ne bomo tako črnogledi – prav bodo prišli tudi naprimer ob poletnih zastojih na cestah, ko se nam ne bo ljubilo za pot do trgovine porabiti uro ali več našega dragocenega / sicer skrbno odmerjenega časa.
Preko socialnih omrežij in v dnevno-infomativnih oddajah spremljam napad na trgovine ter kopičenje hrane v strahu pred lakoto, a sam se takega načina nakupovanja ne poslužujem, saj imam, poleg navade nakupovanja preko spleta, veliko stvari predpripravljenih in shranjenih doma. Tako načrtovanje priporočam vsakemu, saj na ta način ne le ogromno prihranimo, ampak tudi jemo kvalitetnejši hrano.
V času, ko praviloma naj ne bi hodili v trgovino vsak dan, je zaloga suhih stročnic tista, ki bi morala biti na prvem mestu. Te so lahko glavni vir beljakovin in ob toliko različnih vrstah ter razmeroma nizki ceni, omogočajo pripravo številnih okusnih, hranljivih in cenovno ugodnih jedi. Mineštra, pašta fižol, ričet, pasulj so tiste razširjene pri nas, manj tradicionalnim kuharjem pa na misel pridejo tudi kari, falafli in humus. Suhe stročnice je potrebno pred kuhanjem namakati več ur, najbolje čez noč. Za hitrejše razpolaganje z njimi je dobro bodisi hraniti namočene v zamrzovalniku, bodisi jih namočene in osoljene skuhati do mehkega ter pasterizirati. To storimo tako, da še vrele nalijemo v sterilizirane kozarce za shranjevanje, jih obrnemo na glavo ter pokrijemo z več krpami ali odejo, dokler se ne ohladijo. Take nas v shrambi počakajo vsaj leto dni.
Naslednje živilo, ki je v moji shrambi zmeraj prisotno, je paradižnikova mezga. Vsako poletje nakupim kar nekaj zabojčkov paradižnika, od volovskega srca, pelatov in češnjevca. Vse skupaj narežem in v velikem kotlu zavrem, ko se nekaj časa kuha, nato prepasiram in vrelo natočim v kozarce, ki jih potem pol ure v vreli vodi pasteriziram. Tudi tako pripravljena mezga lahko stoji v naši kleti ali temni omari vsaj eno leto. Sam ponavadi pripravim 2 vrsti šalše, eno samo z paradižnikom, v drugo pa dodam še na olivnem olju prepražen česen, goro bazilike, malo svežega rožmarina in še manj svežega žajblja, osolim ter kuham, dokler se rahlo ne zgosti. Tudi to prepasiram, vrelo zaprem v kozarce ter pasteriziram. Sledanja je dobrodošla predvsem, ko za pripravo hrane primanjkuje časa ali volje.
Ker vsi nimajo pečice oziroma se kvas ne ohrani dolgo v shrambi, si kruh naredimo lahko tudi zelo hitro in enostavno na štedilniku, žaru ali ognjišču.
Preprosto iz dveh žlic moke, dveh vode, ene olja in ščepcem pecilnega zamesimo testo, razvaljamo na 2 milimetra debelo in na malo olja hitro opečemo na obeh straneh.
Poleg omenjenega imam v shrambi zmeraj na zalogi suhe brezjajčne testenine, dve vrsti riža, pecilni prašek, suhi kvas, moko, olje (sončnično in olivno), oreščke, razna semena, kakav v prahu ter steklenico ali dve žganja. Prav pride tudi suho sadje, le to lahko pripravimo tudi doma, najlažje s pomočjo namenskega sušilnika. Če tega nimamo, pa ostanke sezonskega sadja posušimo v pečici na približno 50 stopinjah. Suho sadje shranimo v vrečkah iz povoščenega papirja. Če menite, da je slednje zamudno, pa sadje preprosto skuhamo v marmelado.
Nenazadnje na okenskih policah odlično uspevajo bazilika, timijan, žajbelj, rožmarin in druge začimbe, s katerimi popestrimo prenekatero jed.
Vse opisano je, poleg dolgega roka trajanja, izjemno zdravo in hranljivo.
Zgornji napotki niso primerni le za trenutno neprijetno stanje, ampak jih je smotrno uporabljati skozi celo leto, saj na ta način prihranimo kar nekaj denarja, predvsem pa jemo zdravo in domače.
Rok Dekorti
