V zimskem času se lahko zgodi, da se prebava ”uleni”. Zdrava črevesna flora je bistvenega pomena za normalno delovanje organizma in posledično ohranjanje dobrega imunskega sistema.
Vlaknine pospešujejo črevesni tranzit, imajo naravni razstrupljevalni učinek na telo ter pomagajo ohranjati holesterol in krvni sladkor pod nadzorom. Najdemo jih v zelenjavi, priporočeni dnevni odmerek pa je približno petindvajset gramov na dan, količina, ki je zlahka dosegljiva, če je zelenjava prisotna v dobrih razmerjih vsaj v glavnih obrokih. Vendar pa vsa zelenjava ne zagotavlja enake količine vlaknin in enake kakovosti.
Koruza je med živili, ki so najbogatejša z vlakninami, pa tudi odličen vir energije, mineralov, kot sta fosfor in železo ter vitamina A ter ima naravno protivnetne lastnosti. Maline so bogate z vlakninami in podpirajo črevesje. Poleg tega so zelo bogate tudi z vodo, zato imajo diuretični učinek ter vitamini, vključno z A, C, K, P, vitamini B in folno kislino, ki je v nosečnosti zelo dragocena. Pomembna je tudi vsebnost mineralov – fosforja, kalija, magnezija, cinka, mangana in bakra. Poleg tega so tanini, ki jih vsebujejo, močni antioksidanti, ki ščitijo srčno-žilni in venski sistem. Nenazadnje imajo maline naravni protivnetni in protirakavi učinek. Kostanj je zaradi škroba, ki ga vsebuje, odličen vir energije. Je pa tudi zelo bogat z vlakninami – predvsem celulozo, ki je koristna za uravnavanje črevesja v primeru zaprtja in lahko ponovno uravnoveša mikrofloro. Poleg tega je kostanj naravni rudnik vitaminov B in folne kisline ter pomaga zniževati raven slabega holesterola v krvi. Kutina je zelo bogata ne le z vlakninami, ampak tudi z velikimi količinami vitaminov, vključno s C, A in B, ki so koristni za krepitev imunskega sistema ali za pomoč pri okrevanju po gripi ter ima tudi prečiščevalne funkcije. Artičoke so znane po razstrupljanju jeter, čistijo tudi kri ter imajo diuretični učinek. Zelo bogate so tudi z vlakninami, zlasti z inulinom, topnimi vlakninami, ki pomagajo zniževati raven holesterola v krvi. Stročnice vsebujejo veliko vlaknin, a le če jih zaužijemo z lupino. Redno vsakodnevno uživanje stročnic je najbolj zdrav način, da se napolnite ne le z vlakninami, temveč tudi z beljakovinami in železom, ne da bi se zatekli k živilom živalskega izvora. Korenček je zelenjava, ki zagotavlja veliko vlaknin in lahko zmanjša absorbcijo maščob in sladkorjev. Poleg tega je korenček zaveznik imunskega sistema in lepote kože: betakaroten, ki ga vsebuje, pozimi krepi imunski sistem in poleti ščiti kožo. Mandlji in lešniki; tako eni kot drugi vsebujejo vlaknine, zato pomagajo ohranjati nizek krvni sladkor ter nadzorujejo pritisk in absorbcijo maščob. Poleg tega so zaradi prisotnosti dobrih količin vlaknin popoln prigrizek, ki zadržuje lakoto, hkrati pa zagotavlja nujno energijo in hranila. Oves vsebuje velike količine beta glukanov, ščiti srce in arterije ter telesu omogoča, da proizvaja manj slabega holesterola in absorbira manj maščob. Poleg tega znižuje krvni sladkor in je zato idealen tudi za tiste, ki trpijo za sladkorno boleznijo. Avokado je sadež, bogat z vlakninami in esencialnimi maščobnimi kislinami Omega-3, zato je idealno živilo za tiste, ki želijo obdržati holesterol in krvni sladkor pod nadzorom. Poleg tega imajo esencialne maščobne kisline močno protivnetno in antioksidativno delovanje ter pomagajo telesu preprečiti morebitni nastanek degenerativnih bolezni, kot so razni tumorji in Alzheimerjeva bolezen.
Sabrina Simonovich, prof. športne vzgoje, trener fitnesa, učitelj joge, učitelj in trener alpskega smučanja, prehranski svetovalec, www.sabrinafit.eu.
