»Redkev velja toliko kot svinec, repa kot srebro, hren pa kot zlato!« pravi star pregovor, ki poveličuje rastlino, znano po svojem pikantnem okusu, katere blagodejni učinki so znani že od nekdaj. Ta zelnata rastlina iz družine križnic (Brassicaceae) je odličen zaveznik zdravja, poleg pekočega korena pa lahko ljubitelji kulinarike uporabijo tudi njegove mlade liste. Koren se ne uporablja le kot začimba in dodatek k mesu, temveč ima svoje mesto tudi v domači lekarni.
1. Beli koren hrena je naravni krepilec odpornosti. Vsebuje vitamin C, kalij, kalcij, magnezij in fosfor ter vitamine skupine B, zato velja za zaščito pred prehladi in drugimi sezonskimi obolenji.
2. Svojo ostrino dolguje snovi glikozid sinigrin, ki ob uživanju odpira sinuse, medtem ko inhalacija s hrenom pomaga tudi pri lajšanju drugih težav z dihali.
3. Naravni antibiotik in naravni konzervans sta vzdevka, ki upravičeno pripadata hrenu, saj dokazano zavira razmnoževanje bakterij.
4. Odlična izbira za spomladansko razstrupljanje, saj spodbuja čiščenje jeter in izločanje škodljivih snovi iz telesa.
5. Ta pekoča zelenjava olajšuje in uravnava prebavo ter spodbuja delovanje črevesja, še posebej, če jo uživamo ob mastnih in slanih jedeh, kot so praznične pečenke.
6. Obkladki iz naribanega hrena zmanjšujejo mišično togost, lajšajo revmatične bolečine in lahko odpravijo glavobol (če obkladek za nekaj minut položimo na teme).
7. Hren varuje tudi srce, saj spodbuja prekrvavitev in pomaga pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni.
Pozor!
S hrenom ne gre »pretiravati«. Njegove aktivne snovi lahko v večjih količinah povzročijo bruhanje in drisko – zlasti pri pripravkih iz svežega korena z več kot 80 mililitri soka.
Hren najpogosteje naribamo svež ali ga postrežemo narezanega na kocke, saj s kuhanjem izgubi večino svojih zdravilnih lastnosti.
