In vino veritas

PREVERJAMO URBANE MITE

V vinu je resnica. Pa še res je. To še posebej vemo Slovenci, ki spadamo v sam svetovni vrh po vrhunski pridelavi vina, pa tudi po popiti količini te alkoholne pijače na posameznega prebivalca (vsak naj bi ga spil kar 40 litrov na leto). Lahko bi rekli, da smo pravi vinski narod. Refošk, malvazija, teran, cviček, merlot … In še bi lahko naštevala, ker naš vinorodni okoliš ponuja pestro izbiro različnih sort grozdja. Vino častimo v narodnih pesmih, v poeziji (še Zdravljice ne bi imeli, če ne bi bilo vina), na Primorskem imamo prvo vinsko fontano, v Mariboru pa najstarejšo vinsko trto na svetu. Po žlahtni kapljici pa smo poimenovali tudi mesec. Verjetno marsikdo ne ve, da je staro slovensko ime za deseti mesec v letu, ki ga sedaj poznamo kot oktober, ravno vinotok. In ker je čas trgatev in ravno vstopamo v oktober, sem se odločila, da je v tokratni številki primeren trenutek, da preverimo nekaj mitov, ki krožijo o žlahtni kapljici.

1. Starejši je, boljši je – kot vino. Ni res. Najbolj razširjen mit o vinu je ta, da je starano vino boljšega okusa, bolj kvalitetno in cenjeno. Strokovnjaki pa pri tem opozarjajo, da je večina vin, ki je na policah trgovin, pripravljenih za takojšnje odprtje, zato je nesmiselno, da bi vino kupili in ga nato v domači shrambi pustili še nekaj let. Še en razlog, ki ni v prid takemu početju je ta, da mora biti staranje pravilno izpeljano. Zato je večino vin najbolje zaužiti v prvih petih letih od žetve. Še zdaleč pa niso vsa vina primerna za staranje. Ker vsebujejo antioksidante, so za daljšo hrambo primerna predvsem rdeča vina.

2. Vino zaprto z navojnim zamaškom je slabše kvalitete. Ni res. Tudi to je le eden izmed mitov, ki so ga ovrgli vinski strokovnjaki. Za vina, ki so ustekleničena in pripravljena za uporabo, so bolj primerni navojni zamaški, ki imajo tudi to prednost, da jih lahko hitreje odstranimo. Na klasiko – zamaške iz plute – pa prisegajo pri staranih vinih, ki so jih kar nekaj časa imeli v lesenih sodih, kjer je potekala mikrooksidacija. Plutovinasti zamašek omogoča nadaljevanje tega procesa tudi, ko tako vino pretočijo v steklenice. Seveda pa je zamašek iz plute z estetskega vidika bolj primeren, saj si nikakor ne predstavljamo, da bi nam v priznani restavraciji prinesli drago vino, ki bi bilo zaprto z navojnim zamaškom.

3. Rdeče vino ob mesu in belo vino, ko so na meniju ribe. Ni res. Pravi gurmani imajo v svojem bontonu napisano pravilo, da morajo ob mesnih jedeh piti rdeče vino, ko je na krožnikih morska hrana, pa belo vino. Pri izbiri žlahtne kapljice, ki bi najbolje povezala okuse na krožniku, je pomemben tudi način priprave hrane. Rdeče vino gre pravzaprav zelo lepo z ribami kot je tuna ali losos. Prav tako vas lahko pozitivno preseneti kombinacija dobrega kozarca belega vina z sočnim kosom mesa. Ne bom vas prepričevala. Prepričajte se sami.

4. Kvalitetno vino je drago. Delno drži. Cena vina je odvisna od kvalitete uporabljenih sestavin in postopka izdelave vina. Je pa tudi res, da ima vsak človek svoj izdelan, subjektiven okus. Nekomu bo dražja steklenica vina vrhunskega okusa, drugemu pa bo boljše vino, ki je v srednjem ali celo nižjem cenovnem razredu.

Še zanimivost: Psihološko pogojeno je, da če vnaprej vemo, da pijemo dražje vino, nam bo to bolj okusno kot cenejše.

5. Belo vino mora biti ohlajeno, rdeče pa postreženo na sobni temperaturi. Delno drži. Popolnoma bi držalo, če bi besedno zvezo “sobna temperatura”, zamenjali s “kletna temperatura”. Vsi namreč vemo, da je sobna temperatura okrog 25 stopinj Celzija, kar pa je veliko preveč za dobro postreženo rdeče vino, ki bi moralo biti ohlajeno na prbl. 13 stopinj (toliko je tudi povprečna temperatura v vinskih kleteh). Medtem ko mora biti belo vino res ohlajeno na 7 stopinj Celzija. Da boste lahko res uživali v pristnem okusu določenega vina, pa sledite navodilom ohlajanja pijače, ki so v večini primerov napisana na steklenici.

6. Rdeče vino je dobro za kri. Delno drži. Rdeče vino vsebuje resveratrol, ki spada med najbolj učinkovite antioksidante. Med rdečimi vini, v katerih je največ resveratrola, omenjajo cabernet sauvignon, shiraz, merlot, med našimi znanimi sortami je takšna modra frankinja. Strokovnjaki so uspešno dokazali, da resveratrol zelo učinkovito lovi proste radikale in preprečuje poškodbe celic. Domnevajo, da je uživanje resveratrola koristno za preprečevanje bolezni srca in ožilja, vnetnih procesov ter nekaterih vrst raka.

Rdeče vino v povprečju vsebuje okoli en miligram železa na liter, povprečna absorpcija železa pa je le med 1,9- in 3,6-odstotna. To pomeni, da bi morali popiti okoli 40 litrov na dan, da bi se kaj poznalo na krvi, kar pa seveda daleč presega priporočene vrednosti. Je pa dejstvo, da rdeče vino pomaga prebaviti hrano, zlasti če je mastna.

Zmernost je vrlina. Naj vas ta vodi tudi pri pitju vina. Okušajte ga, vohajte, predvsem pa ga pijte počasi in z užitkom, tako kot si ta žlahtna pijača to tudi zasluži. Pa na zdravje!

*Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola lahko škoduje zdravju!

Manca Hribovšek