Na čelu Istrabenz turizma ste od začetka letošnjega leta. Kako bi povzeli to obdobje?
Zdaj, ko je ta uvodni čas za nami, lahko rečem, da sem vesel, da sem ta izziv sprejel.
Začetno obdobje je bilo namenjeno predvsem spoznavanju sodelavcev, procesov, ključnih kupcev in trgov ter ostalih vidikov organizacije. Vesel sem, da imam odlične sodelavce z veliko znanja in imamo kot družba veliko konkurenčnih prednosti, na katerih lahko gradimo. Hitro smo vzpostavili akcijski načrt, kako izboljšati poslovanje in ga že uresničujemo, pred nami pa je tudi nova, ambiciozna štiriletna strategija, ki jo moramo uresničiti. Prepričan sem, da bo to še en uspešen turistični projekt in tudi tega se veselim.
Velikonočni prazniki običajno veljajo za znanilce poletne sezone. Ste bili z velikonočnim obiskom v vaših nastanitvah zadovoljni? Kakšna je bila zasedenost, kateri gostje so prevladovali in kako bi, sodeč po velikonočnih praznikih, napovedali prihajajočo poletno turistično sezono?
Z Veliko nočjo pa tudi z zasedenostjo v letošnjem letu smo lahko zadovoljni. Med velikonočnimi prazniki smo zabeležili več kot 91 % zasedenost, tudi rezervacije za prihodnje mesece kažejo dobro. Visoka sezona se polni nad pričakovanji, pozitiven je tudi trend povprečne iztržene cene. Najprej se prodajajo najboljše kapacitete, kar kaže na zdravo povpraševanje. Veseli me, da smo v predsezoni ohranili močno povečan delež domačih gostov, čeprav ni več turističnih bonov. Očitno so domači gostje spoznali našo ponudbo in se vračajo, kar je najpomembnejše priznanje kakovosti. Sicer pa je struktura gostov, ki se oblikuje za poletne mesece precej podobna predkoronskim časom z bistveno višjim deležem tujih gostov. Med temi se je sicer zmanjšal delež ruskih gostov in gostov s prekomorskih trgov, ponovno pa je oživel italijanski trg.
Na podlagi tega v novo sezono vstopamo optimistično, saj so trenutni trendi ugodni in nakazujejo na dobro sezono.
Ali bo družba Istrabenz turizem prvomajske praznike in poletno sezono pričakala s kakšnimi novostmi?
Družba z letošnjim letom vstopa v močan investicijski cikel, ki je predviden tudi v naši novi strategiji. Lotili smo se energetske sanacije z namenom večje trajnostne naravnanosti hotela Riviera. Sicer med letošnjimi novostmi načrtujemo prenovo plaže in gostinske ponudbe, kjer se vračamo k istrskim osnovam. Pričenjamo z novimi programi v zdravstvu in postati vrhunski center za rehabilitacijo po operacijah kolka, kolena in ramenske manšete, za kar ima naša družba ustrezne koncesije. Več bo animacije, s katero želimo dogajanje v poletni sezoni čim bolj približati morju. Obsežnejše prenove nastanitvenih kapacitet pa prihajajo na vrsto pozno jeseni.
Kaj so sicer osrednje točke, ki ste si jih začrtali v svoji viziji?
V vizijo smo zapisali, da želimo postati vodilni ponudnik nastanitev v slovenski Istri skozi vse leto in za uresničitev tega smo opredelili pet ključnih področij. To so prenova infrastrukture namestitev – hotela Riviera, Grand hotela Portorož in hotela Neptun ter energetska sanacija družbe, vzpostavitev digitalne infrastrukture in rešitev problema parkiranja, ki predvideva izgradnjo garažne hiše.
Drug ukrep je prenova naše ponudbe – sicer bomo še naprej razvijali naš ključni izdelek morje in sonce, hkrati pa želimo ponovno vzpostaviti termalni del ponudbe, razvoj kongresnega turizma, gastronomije in zdravstva. Z vsem tem želimo podaljšati sezono, da bi lahko obratovali čim več mesecev v letu, s čimer bi se podaljšala tudi sezona zaposlovanja. Eno od ključnih področij strategije je namreč tudi razvoj kadrov, saj se zavedamo, da brez kakovostnih kadrov vsi ostali vidiki vizije niso uresničljivi, zato reorganiziramo procese, da bodo učinkovitejši, prenašamo znanja med generacijami, vzpostavili bomo tudi interno akademijo, nov sistem nagrajevanja zaposlenih, izboljšali komunikacijo z zaposlenimi, štipendirali mlade …
Ena od točk je tudi razvoj kakovosti storitev – osredotočiti se moramo na gosta, kar bo ključno za dvig dodane vrednosti.
Kako je družba Istrabenz turizem vpeta v lokalno skupnost?
Piko na i doživetjem na destinaciji običajno postavijo doživetja lokalnih ponudnikov. Od trgovin s
spominki, muzejev in kulinaričnih izkušenj v kantinah ter tavernah, do kulturnih prireditev itd. Tudi zato se sodobni pristopi odmikajo od zadrževanja gostov v hotelih (polnih ali polpenzionov). Zlasti kapacitete višjega ranga ponujajo nočitev z zajtrkom in prodaje a la carte večerij, s čemer dosegajo višjo dodano vrednost. Letos bomo to novost vpeljali tudi v 5* hotelu Slovenija in deloma Grand hotelu Portorož, saj želimo izpostaviti našo a la carte ponudbo. Ob tem pa računamo tudi na podporo lokalnih gostincev, ki bodo lahko poskrbeli za te goste. Portorož mora postati tudi kulinarična destinacija. Zavedamo se, da mora gost na destinaciji tudi nekaj doživeti, če ga želimo prepričati. Če bo gost navdušen, ker bo pri nas nekaj doživel, se bo na destinacijo vračal in bomo s tem pridobili vsi.
V istrski turizem ste vpeti že nekaj let. Kako gledate na povezovanje štirih istrskih destinacij in kako vi vidite prihodnost turizma na tem območju?
Na splošno je moje stališče, da je dobrodošlo vse, kar bogati našo ponudbo. Sam sem glede razvoja turizma zelo optimističen, saj menim, da imamo izjemen potencial. Glede na to, da sem se kar nekaj let ukvarjal z destinacijskim managementom, se zavedam, da je pred tistim, ki bo vodil proces tega združevanja, zelo težka naloga. Treba bo združiti različne osnove turističnega razvoja, različna ozadja, nenazadnje različne interese. Dejstvo je, da se zaupanje med deležniki gradi leta, porušiti pa ga je lahko zelo enostavno. Veliko energije bo treba nameniti temu, da bo kritična masa na vseh štirih destinacijah razumela bistvo povezovanja, treba bo sklepati kompromise. Povezovanje mora temeljiti na spoznanju, da skupaj lahko ustvarimo več kot vsak zase.
Kako se v Istrabenz turizmu soočate s kadrovskimi izzivi? V zadnjih mesecih so v javnosti odmevale zgodbe glede zaposlovanja sobaric. Kako je z drugimi kadri?
Kadrovska situacija se je tako pri nas kot tudi v drugih delih Evrope v zadnjih letih zaostrila. V naši družbi smo za začetek letošnje turistične sezone uspeli zagotoviti zadostno število zaposlenih. Uspelo nam je zgraditi ugled dobrega delodajalca in na tem ugledu bomo gradili tudi v prihodnje. V najvišji sezoni se nam bodo seveda tudi letos pridružili še sezonski sodelavci. Pri tem je pomembno, da je osnovno jedro zaposlenih, ki zagotavlja prenos znanja in kakovostno opravljene storitve, že tu. Verjamem, da je želja vsakega hotelirja, da storitve izvaja z lastnimi zaposlenimi, saj s tem lažje nadzoruje kakovost, hitreje se odziva na napake, hitreje uvaja novosti v ponudbi, vsekakor pa so želje eno, resnična zmožnost, da bi vse storitve izvajali z lastnimi zaposlenimi, pa nekaj drugega. Dejstvo je, da na destinaciji primanjkuje usposobljenega kadra, dejstvo je, da je sezona kratka in vse to otežuje zaposlovanje. Kot že omenjeno, smo v naši družbi posebno pozornost namenili razvoju kadrov, to je nenazadnje tudi naša odgovornost do lokalnega okolja. Ko se bo nekdo odločal za delo v turizmu in iskal dobrega delodajalca, želimo, da najprej pomisli na nas.
