Islandci so na referendumu zavrnili predlog za ponovni začetek pogajanj o članstvu države v Evropski uniji, ki so bila prekinjena pred 13 leti. Za nadaljevanje pogajanj je glasovalo 47,2% volivcev, proti pa jih je bilo 52,8%. Po podatkih islandske javne radiotelevizije RÚV je na referendumu glasovalo 225.031 ljudi, razlika med tistimi, ki so predlog podprli, in tistimi, ki so mu nasprotovali, pa je znašala približno 12.600 glasov.
Referendum izvedli prej od načrtovanega
Levosredinska vlada premierke Kristrún Frostadóttir je sprva načrtovala referendum o nadaljevanju pogajanj do leta 2027, vendar se je zaradi vse bolj napetih mednarodnih razmer odločila glasovanje izvesti prej. Med razlogi so bile tudi grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije.
Kljub temu pa se je predvolilna razprava na Islandiji precej bolj osredotočala na ribištvo, ki ima v državi pomembno gospodarsko in družbeno vlogo.
Referenduma se je udeležilo 82,5 odstotka volilnih upravičencev, kar je najvišja volilna udeležba na Islandiji po letu 2009.
Islandija je že tesno povezana z EU
Islandija sicer ni članica Evropske unije, je pa del evropskega enotnega trga in schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah. Članstvo v EU bi med drugim pomenilo vključitev v carinsko unijo, dolgoročno pa tudi uvedbo evra. Islandija je prošnjo za članstvo v EU vložila leta 2009, po veliki finančni krizi in zlomu islandskega bančnega sistema. Pogajanja je nato leta 2013 prekinila, zdaj pa so volivci zavrnili njihov ponovni začetek.
