Priimek Kozel je dobil človek zaradi podobnosti s kozlom – neresen človek, spretni plezalec, pretepač, človek s kozjo bradico, za Kozloviča pa celo slavni jezikoslovec dr. Pavle Merku ni mogel najti razlage. Mu je pa ravno Merku določil pravilni naglas, ki je na drugi, in sicer ozki črki o; Kozlóvič. Primorci namreč ta priimek večinoma naglašujemo na prvem o-ju kot Kôzlovič.
Jezikoslovec Janez Keber pa v nasprotju z Merkujem trdi, da je Kozlovič nastal iz priimka Kozel, enako kot priimki Kozar, Kozel in Kozelj. Če to drži, se lahko pošalimo, da je priimek Kozlovič najbolj istrski priimek, saj je kozel v istrskem grbu.
V bližini Trušk je vas Kozloviči. Precej verjetno so priimek Kozlovič dobili prebivalci te vasi, možno pa je tudi, da je vas dobila ime po priimku. Ta gručasta kamnita vas sredi Šavrinskih gričev, 16 kilometrov oddaljena od Kopra, danes šteje 66 ljudi.
Največ Kozlovičev najdemo, kakopak, v Istri. V zaledju, šavrinski Istri, najdemo več gnezd. Zanimivo je, da skorajda vsi Kozloviči živijo v krajih svojega izvora. 275 jih živi v Sloveniji, od tega kar 250 v slovenski Istri. Leta 1971 je v Sloveniji živelo 331 Kozlovičev. V istrsko-kraški statistični regiji je Kozlovič 10. najpogostejši priimek.
Kozlovići so iz Kozlovičev
Kozloviči so tesno povezani s Kozlovići. Teh živi v Sloveniji 5. Prihajajo pa iz hrvaškega dela Istre, iz krajev, kjer je bilo prebivalstvo mešano in je nekoč živelo veliko Slovencev. Danes se imajo sicer prebivalci Buj in Buzeta, od koder prihajajo Kozlovići, pretežno za Hrvate ali Italijane. Priimek pove, da so slednji italijansko pripadnost bodisi pridobili bodisi prevzeli po ženski strani. Kozlovići živijo večinoma v Bujah, pa tudi v Buzetu in Umagu. V vasi Čepić pri Buzetu je bila kar tretjina prebivalcev Kozlovićev. Na Hrvaškem danes živi 166 Kozlovićev, število pa rahlo upada.
Priimek najdemo tudi v Italiji (45), Srbiji (34), Kanadi (32), ZDA (26) in Avstraliji (20).
Najstarejšo omembo Kozloviča v matičnih knjigah najdemo že leta 1590, ko je bil Simon Kozlovič v Kopru boter krščeni Barbari Vergerio. Istega Simona Kozloviča najdemo kot botra tudi leta 1594, vendar pri drugi družini. Precej verjetno je to bil ugleden mož.
Znani Kozloviči
Med znanimi Kozloviči najdemo filmsko in gledališko igralko Lidijo Kozlovič (1938-2009), ki je igrala mamo v dveh priljubljenih mladinskih filmih: Ko zorijo jagode in Sreča na vrvici. Čeprav gre za znano slovensko igralko, pa se je Lidija Kozlovič rodila v Momjanu pri Pulju, staršem Agostinu Kozloviću in Mariji Richter.
Med znanimi Kozloviči najdemo posredno tudi znamenitega pravnika Josipa Agneletta (1884-1960), ki ga je rodila Ana Kozlovič v vasi Trsek pri Marezigah. V novejšem času pa je znana političarka Lilijana Kozlovič (1962), ki je bila pravosodna ministrica (Stranka Mira Cerarja).
podpis k sliki:
Najstarejša omemba priimka Kozlovič v matičnih knjigah je nastala v Kopru 15. decembra 1590. Takrat je šel Simon Kozlovič (Simon Coslovich) za krstnega botra novorojeni Barbari Vergerio. Krstno knjigo hrani Škofijski arhiv Koper (ŠAK Ž Kps MKK 2).
