Italija z rekordno malo rojstvi: manj kot 1000 otrok na dan
Italija je v letu 2025 dosegla nov neslaven demografski rekord. Po podatkih italijanskega statističnega urada Istat se je rodilo približno 355.000 otrok, kar je štiri odstotke manj kot leto prej. To je najnižja raven rojstev po drugi svetovni vojni.

Za primerjavo: največ rojstev so v Italiji zabeležili leta 1964, ko se je rodilo več kot milijon otrok, povprečna Italijanka pa je imela približno 2,7 otroka.

Mladi si želijo družine, a jih ustavljajo stroški
Poročilo o nataliteti opozarja, da želja po starševstvu med Italijani še vedno obstaja, vendar jo pogosto preprečijo življenjske razmere. Med največjimi težavami so draga stanovanja, negotove zaposlitve, visoki stroški vzgoje otrok in težave pri usklajevanju poklicnega ter družinskega življenja.

Posebej so izpostavljene ženske, ki se pogosto znajdejo pred težko izbiro med kariero in materinstvom. Pomanjkanje dostopnih storitev za pomoč družinam mnoge prisili, da zmanjšajo obseg dela ali celo zapustijo trg dela.
Italija bi lahko imela več kot dvakrat več rojstev
Analiza italijanskega statističnega urada Istat kaže, da bi bilo stanje drugačno, če bi vse ženske, ki si želijo otroka v prihodnjih letih, svoje načrte tudi uresničile. V tem primeru bi lahko Italija beležila približno 760.000 rojstev letno, kar je več kot dvakrat toliko kot danes.
Prebivalstvo rešuje predvsem priseljevanje
Kljub zgodovinsko nizki rodnosti število prebivalcev Italije za zdaj ostaja razmeroma stabilno.
Po podatkih Istata je k temu pomembno prispevalo priseljevanje. Leta 2025 je v državo prišlo približno 440.000 priseljencev, kar je ublažilo posledice nizkega števila rojstev in staranja prebivalstva.

Brez pozitivnega migracijskega učinka bi bil upad prebivalstva še izrazitejši.
Tudi Slovenija beleži podobne demografske izzive
Demografski trendi niso tuji niti Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je leta 2025 rodilo približno 17.000 otrok, kar pomeni, da ostaja število rojstev na zgodovinsko nizkih ravneh.
Tudi v Sloveniji se starši za prvega otroka odločajo vse pozneje. Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka se približuje 30 letom, kar je del širšega evropskega trenda poznejšega starševstva.
Nizka rodnost tako postaja eden največjih družbenih izzivov v Evropi, saj vpliva na trg dela, pokojninske sisteme in prihodnjo podobo prebivalstva.




