Kakovost zraka se je v januarju na koprskem občutno poslabšala. Tudi začetek februarja pa ni obetaven. Zjutraj je namreč povprečna urna onesnaženost s PM 10. delci znašala 57 mikrogramov na kubični meter zraka. Glavnina onesnaženega zraka prihaja iz Padske nižine, poleg tega pa so viri onesnaženja tudi promet, industrija in individualna kurišča. V kombinaciji z vremenskimi pojavi, ko se topli zrak zadržuje v višjih plasteh ozračja, vlažen in umazan pa v nižjih, povzroča strupeno kombinacijo, ki jo vdihavamo v teh dneh.
Kaj pa priporoča stroka?
Po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) naj zadrževanje na prostem omejimo na tisti čas, ko je onesnaženost v dnevu najnižja. Svetujejo še, da se izogibamo prometnic, raje izberemo park ali gozd ter ne izvajamo napornejših fizičnih dejavnosti, ampak se omejimo na sprehod. Za bivalne prostore pa priporočajo, da jih učinkovito prezračujemo, ko je onesnaženost najnižja in naj bomo pozorni na simptome in znake, kot sta kašelj ali pomanjkanje sape. Kronični pljučni in srčno-žilni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj.
