Z 49 glasovi potrjena vlada Janeza Janše

Državni zbor je danes z 49 glasovi za in 30 proti potrdil ministrsko ekipo nove vlade pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše. Vlada, ki jo sestavljajo SDS, Demokrati ter koalicija NSi, SLS in Fokus, bo imela 15 ministric in ministrov.

Podporo novi izvršilni oblasti so poleg koalicijskih poslancev zagotovili tudi v stranki Resni.ca ter poslanca narodnih skupnosti.

V vladi 15 ministrov in ministric

Iz vrst SDS bodo ministrske funkcije opravljali Andrej Šircelj na ministrstvu za finance, Franci Matoz na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, Tone Kajzer na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Borut Rončević na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, Polona Rifelj na ministrstvu za okolje in prostor ter Ignacija Fridl Jarc na ministrstvu za kulturo. Suzana Lep Šimenko bo kot ministrica brez resorja vodila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Iz kvote NSi, SLS in Fokus prihajajo Jernej Vrtovec, ki bo vodil resor za infrastrukturo in energetiko, Janez Cigler Kralj kot minister za kmetijstvo, Valentin Hajdinjak kot minister za obrambo, Monika Kirbiš Rojs kot ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter Mateja Ribič kot ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve.

Stranko Demokrati bodo v vladi zastopali Anže Logar na čelu ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, Tadej Ostrc kot minister za zdravje ter Mihael Zupančič kot minister za pravosodje.

Ministrska ekipa je prejela dva glasova manj kot Janša ob izvolitvi za predsednika vlade. Od pričakovane podpore 50 poslancev je manjkal glas poslanca Srečka Ocvirka, člana poslanske skupine NSi, SLS in Fokus, ki je bil ob glasovanju odsoten.

Po potrditvi v parlamentu so ministri že zaprisegli. Sledila bo primopredaja poslov med dosedanjim predsednikom vlade Robertom Golobom in novim premierjem Janezom Janšo ter ustanovna seja nove vlade, na kateri naj bi sprejeli tudi prve kadrovske odločitve.

Janša v nagovoru kritičen do javnih financ

Janša je v nagovoru poslancem poudaril, da želi nova vlada izboljšati področja, kjer po njenem mnenju stanje ni zadovoljivo. Kritičen je bil do javnofinančnega položaja države in opozoril na podatke fiskalnega sveta, po katerih je v prvih petih mesecih letošnjega leta proračunski primanjkljaj dosegel približno 900 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal okoli 550 milijonov evrov.

Ob tem je izpostavil, da so se prihodki državnega proračuna medletno povečali za 11,6 odstotka, odhodki pa za 16 odstotkov. Kot enega ključnih razlogov za rast izdatkov je navedel višje stroške dela v javnem sektorju.

Novi premier je opozoril tudi na rast števila zaposlenih v državnem sektorju, ki se je po njegovih besedah od leta 1995 povečalo za približno 70.000 ljudi. Kritičen je bil do plačne reforme v javnem sektorju, za katero meni, da ni odpravila plačnih nesorazmerij.

Kljub razlikam je opoziciji ponudil sodelovanje v okviru pobude za uspešno Slovenijo in poudaril, da si želi skupnega iskanja rešitev za razvoj države.

Robert Golob izpostavil dosežke odhajajoče vlade

Premier v odhodu Robert Golob je medtem ocenil, da njegova vlada za seboj pušča obdobje stabilnosti in normalizacije razmer. Med dosežki je izpostavil socialno varnost, zagovarjanje mednarodnega prava in neodvisnost institucij. Novo vlado je pozval, naj morebitne spremembe plačnega sistema v javnem sektorju izvaja v dialogu s socialnimi partnerji.

V razpravi sta se Janša in Golob razšla tudi glede ocene stanja v državi ter razumevanja pojmov normalnosti in odgovornosti. Janša je med drugim kritiziral ravnanje vlade v času opravljanja tekočih poslov in njeno odsotnost na nekaterih pomembnih mednarodnih srečanjih.

Koalicijske poslanske skupine so ob predstavitvi stališč poudarjale pomen boja proti korupciji, krepitve gospodarstva, skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu, zmanjševanja birokracije in bolj uravnoteženega regionalnega razvoja države.

V opozicijskih strankah Svoboda, SD ter Levica in Vesna pa so izrazili zadržke do programa nove vlade. Med drugim so opozarjali na možnost povečanja javnofinančnih bremen, privatizacijo zdravstva in pomanjkanje socialnega dialoga. Novo koalicijo so pozvali, naj se izogne ideološkim sporom in se osredotoči na reševanje konkretnih težav državljanov.

Razpravo v državnem zboru je tako zaznamovalo predvsem soočenje različnih pogledov na stanje v državi in na smer razvoja Slovenije v prihodnjih letih.