Več priseljenih kot odseljenih, vendar manj kot leto prej
Slovenija je tudi lani ohranila pozitiven selitveni prirast. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) se je v državo priselilo 30.854 prebivalcev, medtem ko se jih je 22.335 odselilo. . To pomeni, da je bilo priseljevanje v Slovenijo tudi lani večje od odseljevanja, saj se je v državo priselilo 8.519 ljudi več, kot se jih je iz nje odselilo.
V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za sedem odstotkov, število odselitev pa povečalo za štiri odstotke. Posledično je bil selitveni prirast za 26 odstotkov nižji kot leto prej.
Slovenski državljani se še naprej pogosteje odseljujejo kot vračajo
Med slovenskimi državljani je bil tudi lani selitveni prirast negativen. V Slovenijo se je priselilo 3.950 državljanov Slovenije, kar je 17 odstotkov manj kot leto prej, državo pa je zapustilo 4.928 slovenskih državljanov, kar predstavlja triodstotni upad glede na leto 2024.
Največ slovenskih državljanov se je vrnilo iz Avstrije, od koder jih je prišlo 19 odstotkov, sledila je Nemčija z 18 odstotki. Med pomembnejšimi državami prejšnjega prebivališča so bile še Hrvaška, Švica in Italija.
Pozitiven trend med tujimi državljani se nadaljuje že 27 let
Povsem drugačna je slika pri tujih državljanih, kjer je bil selitveni prirast pozitiven že 27. leto zapored. Priseljevanje tujih državljanov v Slovenijo ostaja visoko, saj se jih je lani v državo priselilo 26.900, odselilo pa 17.400, kar pomeni, da jih je bilo 9.500 več priseljenih kot odseljenih.
Največji delež priseljencev še naprej predstavljajo državljani Bosne in Hercegovine, v Slovenijo se jih je priselilo 2.000 več, kot se jih je odselilo. Skupno je kar 30 odstotkov vseh tujih priseljencev prišlo prav iz Bosne in Hercegovine, sledile pa so Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Ukrajina.
Avstrija ostaja najpogostejša destinacija slovenskih izseljencev
Med slovenskimi državljani, ki so lani zapustili Slovenijo, jih je največ odšlo v Avstrijo, kamor se je preselila petina vseh izseljenih. Pogosti cilji ostajajo tudi Nemčija, Hrvaška in Italija.
Manj selitev tudi znotraj Slovenije
Lani se je nekoliko zmanjšalo tudi število notranjih selitev. Zabeleženih je bilo 106.840 sprememb naselja prebivališča, kar je štiri odstotke manj kot leto prej.
Kar 81 odstotkov vseh, ki so prijavili spremembo prebivališča, se je preselilo v drugo občino, preostalih 19 odstotkov pa v drugo naselje znotraj iste občine.
Približno 86.000 slovenskih državljanov in 21.000 tujih državljanov je prijavilo spremembo prebivališča, pri čemer je bila skoraj polovica vseh stara med 20 in 39 let, kar potrjuje, da ostajajo mlajši odrasli najbolj mobilen del prebivalstva.
Po podatkih Sursa je lani vsaj enkrat spremenilo naselje prebivališča pet odstotkov prebivalcev Slovenije. Tudi tokrat so bili tuji državljani bolj mobilni od slovenskih – med njimi se je preselil približno vsak enajsti, med slovenskimi državljani pa vsak petindvajseti prebivalec.
Statistika je zabeležila še 43.893 sprememb prebivališča znotraj istega naselja, ki se sicer uradno ne štejejo med selitve. Največ takšnih sprememb je bilo v Ljubljani, kjer se je znotraj mesta preselilo 14.388 prebivalcev, v Mariboru pa 4.988.
