Dolgo je kot kriminalist delal na Ministrstvu za notranje zadeve, nato je bil vodja enega od sektorjev v Ljubljani, kasneje bil predsednik sveta delovne skupnosti organov za notranje zadeve RS. Nekaj časa je delal tudi na zavarovalnici, bil predsednik uprave zavarovalne družbe. Leta 1991, ko se je začela vojna za Slovenijo, pa se je ponovno pridružil policiji, kjer je delal kot načelnik Policijske uprave v Kopru. Upokojil se je leta 1993 in se pričel ukvarjati s kulturnimi zadevami, saj so že imeli družinsko galerijo. Poleg tega je izdal tudi pesmarico, kmalu pa bo izšla že druga. Živi v Gabrovici pri Črnem Kalu.
Kako ste se znašli v vlogi nadzornika nad umeščanjem drugega tira v prostor?
Že takoj, ko sem se priselil v Gabrovico, so me krajani prosili, če bi pomagal pri nadzoru pri umeščanju v prostor drugega tira. Bil sem predsednik odbora za nadzor nad delom drugega tira, vsekozi zraven, veliko smo imeli sestankov in se pogovarjali z odločevalci ter izvajalci o tem, kako umestiti progo in s tem čim manj oškodovati ljudi. Veliko smo dosegli pri spremembah zakona o državnem prostorskem načrtu. Na žalost takrat sploh nihče ni razmišljal o tem, da bo to samo ena proga. Mi smo bili namreč prepričani, da bo to dvotirna proga, kasneje pa se je izkazalo, da temu ni bilo tako. Vsaj takrat. Bil sem tudi predsednik krajevne skupnosti in skupaj smo iskali rešitve za območje Kraškega roba, izvira reke Rižane in za ljudi, ki živijo ob obstoječi dotrajani progi. Proga je na robu svojih zmogljivosti.
Katere vasi so tiste, ki so najbližje progi?
Črnotiče, Podpeč, Bazovica, Hrastovlje, Dol pri Hrastovljah, Loka, Predloka in Rižana.
Ali so imela stališča, ki ste jih zastopali večinsko podporo vseh teh prebivalcev?
Takrat smo, prav zaradi tega, ker so želeli narediti samo enotirno progo, ustanovili odbor pri krajevni skupnosti. Sam sem ga vodil in začeli smo zbirati podpise za dvotirno progo. Zbrali smo čez 3.000 podpisov, ki smo jih poslali na vse naslove, parlament, vlado, …Težava je namreč bila, da so takrat nameravali zgraditi enotirno progo. Če bi jo naredili, bi nastali sledeči problemi: nikoli več ob tej progi ne bi mogli narediti še ene, ker bi z miniranjem ogrozili ostalo infrastruktruo. Tudi investicija bi bila ogromna. Poleg tega bi mi živeli na gradbišču dvakrat po osem let.
Takrat sem se izjemno angažiral in skušal pripeljati ljudi, ki o tem odločajo, na teren in si sami ogledajo vse še v praksi, v resničnem življenju. Da se na lastne oči prepričajo. Prišli so le redki. Veliko nam je pomagal Jure Leben, ker se je sam na lastne oči prepričal, kako to izgleda. Mi smo ga peljali ob progi in nato so se stvari začele spreminjati. Pokazali smo mu tudi zavornik.
Kaj je zavornik?
Vlak mimo nas pelje po 27% klancu in mora zavirati. Zavornik je železni del, ki odleti od vlaka, ker se pregreje. Gre za obloženo kovinsko ploščo, ki je na vsakem kolesu vagona, za zaviranje. Kot rečeno, je na tej progi 27% klanec in zavorniki se zaradi izrabljenosti in velikega trenja segrejejo na približno 800-1.000 stopinj. Zato kosi odletijo in zanetijo požar. Gre za vročino, ki vžge tudi leseni prečnik tračnic. Kadar odleti veliko kosov, je na razdalji nekaj 100 metrov več gorišč. Zaradi konfiguracije terena, so ta območja težko dostopna gasilcem.
Ali se je potem, ko je Jure Leben videl ta zavornik, zadeva vendarle premaknila in so se odločili, da bo proga dvotirna?
Leben je prisluhnil ljudem ob progi. Bil je na ogledu, videl je progo in prisluhnil argumentom domačinov. Ogledal si je tudi zavornike, saj jih je ob progi nešteto. Na našo pobudo, je vlada potem sprejela sklep, da se gre v pripravo za gradnjo še enega tira na planirani trasi in da bo stara, dotrajana proga potem namenjena turizmu oziroma kolesarski stezi. Takoj so pristopili k razširitvi obeh tunelskih cevi, kar je že prvi korak k dvotirnosti.
Kdaj menite, da je realno pričakovati, da bo drugi tir zgrajen?
No, če bi politika delovala bolj intenzivno in brez prerivanja, kdo bo zaslužen za izgradnjo, je lahko drugi tir dokončan istočano, ko bo končan projekt, ki že obstaja in ima že gradbeno dovoljenje. Če bi vlada želela, bi ravno tako, kot je za Magno sprejela zakon in postopki bi stekli hitreje. Tako pa se lahko pri vsakem postopku zaradi pritožb zelo zavleče. Kot na primer pred leti referendum, ki je za najmanj dve leti odložil začetek dela na trasi. Postopki so zaradi zelo dolgih rokov precej dolgotrajni. Tudi če ne bi bilo pritožb, bi po sedanjih predpisih trajalo vsaj dve leti, da se pripravi dopolnitev DPN, umeščanje v prostor, odkup zemljišč, presoja vplivov na okolje ter gradbeni in izvedbeni načrt. Če ne bi bilo prepirov v politiki, bi bila proga dokončana že pred 20 leti.
Kakšno je vaše mnenje o vodnem viru za to območje oziroma za celo obalo?
Vodni vir je izredno pomemben za zgornjo Istro. Čeprav je Rižanski vodovod pogodbeno uredil, da vodo dobivamo tudi iz Istre na Hrvaškem in s Krasa, je kaj hitro lahko z vodnim virom konec. Na srečo se je lansko leto vse skupaj končalo zelo »srečno«. Če bi se to zgodilo v Podpeči ali pa nad Loko, bi imeli takšen požar, da gasilci nekaj dni sploh ne bi mogli blizu. Da ne govorim o ljudeh, ki bi bili ujeti na tem območju. Sploh ne smem pomisliti, kaj bi se zgodilo z vasico. Naše območje Istre nujno potrebuje vodni vir, ki bo zagotavljal 100% vodno oskrbo vsem približno 90.000 ljudem. Da o turistični sezoni in sušnih obdobjih ne izgubljam besed. Velikokrat so že bile redukcije. In tu smo spet pri politiki. Vsi se pridejo slikat ob nesreči, nas tolažijo, da bodo to uredili, potem pa po Aškerčevo »vse tiho je bilo«.
Kako je ta del proge nevaren za prevoz nevarnih snovi?
Ta proga je nevarna že brez prevoza nevarnih snovi. Njena zmogljivost je davno presegla dopustno mejo. Toda če bi jo zaprli, bi Luka razpolovila promet . Veliko bi bilo ukinjenih delovnih mest, poleg tega je že danes na avtocesti veliko tovornjakov. Povečalo bi se onesnaževanje okolja, gneča na cesti, problemi dostopa v slučaju nesreče, itd. Samo Slovenskim železnicam gre zahvala, da jo vzdržujejo z izjemnimi napori. Toda samo ena napaka in imamo lahko katastrofo nepredvidljivih razsežnosti. Po tej progi se danes vozi za 100-krat več, kot ko je bila zgrajena. To je približno tako, kot če bi na temelje za enonadstropno hišo dodali še 100 nadstropij. Zelo veliko je interesov v zvezi s to progo in samo politika lahko reši ta problem. Toda ne na račun ljudi. Tega ne bomo dopustili.
Petra Mežnarc
