Na Ukmarjevem trgu v Kopru je danes potekala državna proslava ob dnevu suverenosti in 35. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša, ki je osamosvojitev označil za vrhunec dolgotrajnih prizadevanj slovenskega naroda za ohranitev jezika, identitete in samostojnega odločanja o svoji prihodnosti.
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA), je premier v govoru poudaril, da je Slovenija danes varna država, varnost pa je po njegovih besedah temelj stabilnosti in gospodarskega razvoja.
Zakaj je Sloveniji leta 1991 uspelo?
Janša je pomemben del nagovora namenil okoliščinam, ki so Sloveniji omogočile uspešno osamosvojitev in zmago v desetdnevni vojni.
Med odločilnimi dejavniki je izpostavil jasno zastavljen politični cilj, široko podporo prebivalstva, izraženo na plebiscitu, ter pripravljenost slovenskih obrambnih sil.
Po njegovi oceni je bila pomembna tudi razlika v motiviranosti obeh strani. Slovenske enote so bile povezane in odločene braniti svojo državo, medtem ko je nasprotna stran podcenjevala njihovo pripravljenost.
Posebej je poudaril pomen pravočasnih obrambnih priprav, dobrega poznavanja nasprotnika, učinkovitega sodelovanja civilnih struktur in prizadevanj za omejevanje človeških žrtev.
Od sanj o drugi Švici do izgubljenih priložnosti
Premier se je v nadaljevanju ozrl na razvoj države po osamosvojitvi. Spomnil je na obdobje, ko je Slovenija postopoma vzpostavljala tržno gospodarstvo, krepila svojo mednarodno prepoznavnost in se vključevala v pomembne evropske ter svetovne povezave.
Med največjimi dosežki je navedel članstvo v Organizaciji združenih narodov, Evropski uniji, zvezi Nato, OECD in evrskem območju.
Toda po njegovem mnenju Slovenija uspešnega začetka ni v celoti nadgradila. Ocenil je, da so obdobju napredka sledila leta zamujenih razvojnih možnosti, napačnih odločitev in političnega izključevanja.
Kritičen je bil do interesnih povezav, privilegijev in delovanja pravosodnega sistema, pri čemer je opozoril tudi na gospodarsko zaostajanje za razvitejšimi evropskimi državami.
Po navedbah STA je izpostavil, da je Slovenija danes po gospodarski razvitosti na približno 91 odstotkih povprečja Evropske unije, kar je primerjal z ravnjo iz leta 2008. Gre za premierjevo oceno, podano v okviru govora.
Ob tem je poudaril, da bi morala država v prihodnje odpraviti napake preteklih let in znova okrepiti razvojni zagon, čeprav so mednarodne razmere danes zahtevnejše kot v prvih letih samostojnosti.
Govor spremljali žvižgi in protestni vzkliki
Slavnostni nagovor ni minil brez odzivov nasprotnikov predsednika vlade. Kot poroča STA, so Janšev govor prekinjali žvižgi in protestni vzkliki.
Proslava je tako tudi na sam praznik odražala politična nasprotovanja, ki so zaznamovala že njene priprave.
Največ polemik je sprožilo poimenovanje obletnice kot 35. obletnice osvoboditve Slovenije, ki mu nasprotujejo predsednica republike Nataša Pirc Musar in opozicijske stranke Gibanje Svoboda, Levica ter SD.
Predsednica republike ostala doma
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je že v petek sporočila, da se državne proslave ne bo udeležila.
V uradni izjavi je pojasnila, da je sprva sprejela predlog, naj bo edini slavnostni govornik predsednik vlade, sama pa bi se dogodka udeležila kot gostja. Kasneje se je zaradi ravnanja organizatorjev in vlade odločila drugače.
Poudarila je, da ne želi sodelovati pri spreminjanju zgodovinskih dejstev in poglabljanju delitev med državljani.
To je bila prva državna proslava v njenem mandatu, ki se je ni udeležila.
Dogodka se niso udeležili niti nekdanji predsedniki republike Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor.
V Kopru tudi predstavniki prve slovenske vlade
Kljub odsotnosti predsednice republike in opozicije so se slovesnosti udeležili številni predstavniki aktualne vlade ter nekateri pomembni akterji slovenskega osamosvajanja.
Med njimi so bili po navedbah STA nekdanji predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle ter nekdanji ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek.
Prisotni so bili tudi predstavniki nekdanje republiške koordinacije, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti.
Koper kot simbol dokončne uveljavitve slovenske suverenosti
Dan suverenosti, ki ga v Sloveniji praznujemo od leta 2015, je neposredno povezan s Koprom.
V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč koprsko pristanišče zapustila zadnja ladja z vojaki JLA. S tem se je zaključil umik jugoslovanske vojske s slovenskega ozemlja, Slovenija pa je dokončno prevzela nadzor nad svojim ozemljem.
Letošnja 35. obletnica je zato še posebej pomembna za Koper, ki je bil prizorišče enega zadnjih in simbolno najpomembnejših dogodkov slovenskega osamosvajanja.
Čeprav je bila osrednja slovesnost namenjena spominu na zgodovinsko enotnost, so politična nesoglasja ob njeni organizaciji znova pokazala, kako različni ostajajo pogledi na interpretacijo osamosvojitvenega obdobja.
