Nočni posnetki čakajočih sodržavljanov na izbranega zdravnika v Ljubljani so naš spomin vrgli v prejšnjo državo s čakanjem na avto, večinoma Zastavo Yugo. Pretresljivo in nedopustno, zanesljivo pa preprečljivo ob ustrezni organizaciji in današnji stopnji informatizacije. Postavlja se vprašanje, ali je dodatnih 10.000 državljanov brez izbranega zdravnika od obdobja pred pandemijo resnično kaplja čez rob in točka zloma primarne ravni. Po kritičnem številu zasedenih intenzivnih postelj med pandemijo je tako določena nova točka preloma. Doklej?
Postavljanje vzporedne mreže dodatnih ambulant za omejeno obdobje ni sistemski ukrep, prej časovno omejena gasilska akcija. Upam, da ne zaradi vprašljive finančne vzdržnosti. Zanimivo je, da se predlagana oblika vzpostavlja tudi v sosednji FJK, a za pomembno nižjo stimulacijo zdravnikov in medicinskih sester. Naj (pre)visoka stimulacija v naših ambulantah ne premami zdravnike in medicinske sestre za primarno delo v teh ambulantah.
Sledi tiskovna konferenca opravičil. Verjetno ga ni radovedneža, ki si ne bi želel biti prisoten na pripravljalnem sestanku pri predsedniku Vlade. Dopuščam možnost, da so izjave, povezane s primarno ravnjo v našem glavnem mestu, nastale v ministrovem žaru urejanja sistema, a dvom najeda. Sama igra teles in raven igranja akterjev dopušča možnost, da je bilo v ministrovih besedah tudi nekaj resnice. Ušesom zakrite, a očem vidne.
Dočakali smo stavko pacientov, a brez krovne Zveze pacientov. Zahteve protestnikov seveda niso reformne, so ozko usmerjene na ukinitve. Leto se je izteklo, napovedane umiritve zdravstvenega sistema se pomikajo v pomlad. Rešitve obstajajo, glavni problem predstavlja njihova predstavitev uporabnikom. Premik zdravstvene reforme pod okrilje predsednika Vlade je deležen različnih razlag. Z zgodovinskim spominom in v želji za preboj bom izpostavil, da se reforma prvič v naši zgodovini seli na tako visoko raven. Obžalujem, da ni bilo to storjeno prvega dne te Vlade. Saj čas teče, zdravstveni sistem se dotika vsakega posameznika, še vsaka reforma pa je določen delež ljudi oslabila, zato so tudi v politiki potrebni vizija in modrost ter visoka prepričljivost. Izgovorov zato ni, lekcije so zelo boleče, žal jih občutimo državljani.
Naj tokrat sklenem brez prevoda, a z raskavim glasom Janis Joplin pesmi Krisa Kristoffersona Me and Bobby McGee: »Freedom’s just another word for nothin’ left to lose.«
Vse dobro v 2023.
