Do zagovornika je zadeva prišla, potem ko so mediji poročali o primeru, ko je sklad odrekel možnost prejemanja štipendije za študente v zamejstvu in po svetu z utemeljitvijo, da študentki nimata slovenskega porekla. Po njegovih besedah je sklad v razpisu za pogoje določil tudi dokazovanje slovenskega porekla “do drugega kolena v ravni vrsti”, kar pomeni, da so morali kandidati priložiti rojstne liste svojih prednikov.
“Ta pogoj sta morali izpolniti tudi študentki italijanskega in bošnjaškega porekla, čeprav sta obe obiskovali slovenske šole v Italiji in bili aktivni v slovenskih društvih. Reprezentativna slovenska organizacija jima je tudi izdala potrdilo, da sta zavedni in aktivni pripadnici slovenske narodne skupnosti v Italiji,” so zapisali pri Zagovorniku.
Zakon razlikuje med Slovenci po svetu in v zamejstvu
Zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja razlikuje med Slovenci po svetu, ki morajo običajno dokazati svoj slovenski rod ali etnično poreklo, in Slovenci v zamejstvu, ki lahko imajodrugačen status, za katerega ni potrebno posebno dokazovanje slovenskega etničnega porekla.
Zanje zato skladno z zakonom o štipendiranju med razpisnimi pogoji za pridobitev štipendije zadostuje potrdilo reprezentativne zamejske narodne skupnosti, sklad pa je s svojim zahtevkom v razpisu za leto 2022/2023 izenačil oba pogoja.
Zagovornik je ocenil, da zahteva po dokazovanju slovenskega porekla za pripadnike zamejske skupnosti pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi etničnega porekla, saj je “pripadnost narodni skupnosti zakonito dokazljiva z dejansko pripadnostjo in priznanjem s strani skupnosti”.
“Pripadnost slovenski narodni skupnosti ni nekaj, kar se dokazuje z rodovniki, ampak nekaj, kar človek živi in kar mu skupnost priznava. Prostovoljno poslovenjenje je izraz spoštovanja do slovenske kulture in jezika, zato je prav, da ga država enakovredno upošteva pri odločanju o pravicah,” je ob tem zapisal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Štipendijski sklad je besedilo razpisa za študijsko leto 2023/2024 popravil.
