Stric iz Amerike
Kaj ima Norveška skupnega z Ukrajino, sem sem spraševal, ko sem v mislih listal po zgodovini in bentil, ker so v zraku nad mano ropotali trije helikopterji. Bidna so pospremili do baze Andrews, kjer ga je čakal Air Force One. Biden, ki bo v času objave tega zapisa že doma, se je odpravljal v Evropo na posvete z državami članicami Nata, G7 in EU,katerim kuri pred vrati nori Vladimir Putin. Napada na Ukrajino ni mogoče označiti za vojaški poseg Rusije. Rušenje Ukrajine in pokol njenega prebivalstva je izključno Putinova vojna! To je prvič, da je usoda sveta v rokah ene same osebe, zato Bidnov polet v Evropo, da z Natom prouči, kako zaustaviti Putina, če bo ta uporabil kemično, biološko ali jedrsko orožje.
Skupna točka Norveške in Ukrajine je torej Amerika. Ko je 9.aprila 1940 Hitler napadel Norveško, je skušal ugrabiti kraljevo družino, nato pa vlado zamenjati s Quislingom. Kralj Haakon in premier Nygaardsvold sta se okupatorju uprla. Nekaj mesecev kasneje je morala kraljeva družina prebeči v London, od koder je vodila odpor proti okupatorju. Kot prijatelj norveške kraljeve družine je Franklin D.Roosevelt princesi Märthi, ženi prestolonaslednika Olafa, v Ameriki ponudil zatočišče. Javnost je zato takrat natolcevala, da sta Roosevelt in Märtha imela romantično razmerje. Govorice seveda niso zanikale dejstva, da je princesa skušala predsednika na vse kriplje prepričati, da bi Norveški poslal vojaško pomoč. Kljub naklonjenost do princese Roosevelt ni klonil. A tudi Märtha ni klonila. Kot Zelensky pred Putinomje Američane opozarjala na nevarnost pred Hitlerjem. Nacisti po zavzetju Norveške ogrožajo tudi Združene države in Veliko Britanijo, je vztrajala princesa Märtha, ki je bila reden gost Bele hiše. Roosevelt se je nevarnosti zavedel šele po napadu na Pearl Harbor, potem ko mu je vojna takorekoč ekplodirala v naročju. Septembra 1942 je Norveški poslal rušilca. Tudi v Ukrajini se Amerika skriva za zaveso svetovnega spopada, tokrat z razlogom, da ima Putin na voljo arzenal jederskih bomb, vključno s taktičnimi jederskimi izstrelki, ki imajo v primerjavi z bombo v Hirošimi zelo majhno rušilno moč. Na Hirošimo so Američani bombo odvrgli tri leta potem, ko so Nemcem na Norveškem preprečili, da bi zgradili prvo naci jedrsko bombo. Takrat se je pisalo leto 1942, tokrat pa svet z grozo opazuje, ali bo Američanom uspelo zaustaviti Putina.
Andrej Mrevlje
