Zahodnobalkanska pot je v zadnjih letih ena glavnih migracijskih poti v Evropo. Novi trendi so v nenehnem porastu, tihotapske mreže pa se nenehno prilagajajo in so gonilo nezakonitih migracij. Slovenija pri tem ni izjema.
Že pred leti so naši strokovnjaki v okviru procesa Brdo predlagali
platformo za pregledno in pravočasno izmenjavo informacij za hitrejše in učinkovitejše odkrivanje storilcev kaznivih dejanj. Novembra lani so vzpostavili še mrežo operativnih kontaktnih točk, ki povezuje strokovnjake s področja preiskovanja tihotapljenja migrantov za koordinacijo skupnih aktivnosti pri odkrivanju in preiskovanju tihotapljenja migrantov.
Policija razmeram na terenu, ki jih vseskozi budno spremlja, prilagaja način dela: s spremenjeno taktiko in metodiko dela, z izravnalnimi ukrepi, ki se izvajajo nesistematično na podlagi analiz tveganja za preprečevanje čezmejne kriminalitete in sekundarnih migracij, z uporabo tehničnih sredstev, okrepljenim mednarodnim sodelovanjem.
Ob tem dodajajo, da slovenska policija s policijami sosednjih držav Italije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije na področju preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih migracij sodeluje tudi v okviru mešanih patrulj. Izvajanje mešanih patrulj se izvaja na podlagi sporazumov med državami o čezmejnem policijskem sodelovanju.
Uspešnost dela policije se kaže tudi v številu prijetih tihotapcev, nezakonite migracije so namreč tesno povezane z organiziranim kriminalom. V letu 2022 je slovenska policija obravnavala 242 primerov (v enakem obdobju 2021 175), v katerih je bil prijet 301 tihotapec ljudi (273 tujcev in 28 slovenskih državljanov) z 2187 migranti, ki so nezakonito prestopili mejo. Za 252 tihotapcev je bil odrejen pripor. Do 30. aprila letos je policija obravnavala 97 primerov (v enakem obdobju lani 54), v katerih je bilo prijetih 113 tihotapcev ljudi (107 tujcev in 6 slovenskih državljanov) s 622 migranti, ki so nezakonito prestopili mejo. Za 95 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor.
Zaradi ukinitve notranjih mejnih kontrol v schengenskem območju je okrepljen nadzor na zunanjih mejah EU. Za ohranitev varnosti v prostoru prostega pretoka pravni red EU na več področjih določa skupna pravila predvsem glede prehajanja zunanjih meja, vizumih in opravljanju mejne kontrole, pogojev za vstop in kratkoročnega bivanja ter okrepljenem policijskem sodelovanju. V skupni operaciji Frontexa v Severni Makedoniji sodelujejo tudi naši policisti in pomagajo pri obvladovanju migracijskih tokov.
IZVAJANJE IZRAVNALNIH UKREPOV
Države članice lahko na notranjih mejah in v obmejnih območjih izvajajo kontrole, ki ne smejo biti sistematične oziroma ne smejo imeti enakega namena kot mejne kontrole. Slovenska policija je v ta namen razvila sistem izravnalnih ukrepov. Z njimi se “izravna” varnostni primanjkljaj, ki nastane z ukinitvijo kontrole na notranjih mejah.
Zakon o nadzoru državne meje določa, da lahko policisti, zaradi ugotavljanja nedovoljenega vstopa, preverjanja zakonitosti bivanja na ozemlju Republike Slovenije ter preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete, zoper osebo, za katero obstaja utemeljena verjetnost, da naj bi prestopila notranjo mejo, izvajajo izravnalne ukrepe. Pri tem uporabljajo naslednja policijska pooblastila: pregled listin, preverjanje osebe, kontrola osebe ter kontrola prevoznega sredstva in stvari.
POLICIJSKA POSTAJA ZA IZRAVNALNE UKREPE
Slovenska policija je na nivoju policijskih uprav ustanovila specializirane enote, ki se ukvarjajo predvsem z zgoraj navedeno varnostno problematiko – policijske postaje za izravnalne ukrepe. Izpostavili so nekatere varnostne pojave, ki so vezani na prehajanje državne meje in na katere so na PU Koper posebej pozorni:
– V obdobju od 1. 1. do 30. 4. 2023 so na PU Koper obravnavali 2.919 (1.492) oseb, ki so nedovoljeno prestopile kopensko mejo s Hrvaško, kar je za 96 % več kot v enakem obdobju leta 2022. Še vedno opažano, da večina tujcev vstopi peš, se pa povečuje delež tujcev, ki vstopaj s pomočjo javnega prevoza (avtobusi, TAXI, vlaki …)
– Po državljanstvu obravnave prevladujejo državljani Afganistana – 1.675, sledijo državljani Kongo DR – 172, Burundi – 122, Kongo – 120 ter Kuba – 115.
– Bistveno se je povečal delež izraženih namer za mednarodno zaščito, saj praktično vsi obravnavani tujci zaradi nedovoljenega prehoda to izrazijo. Tako je bilo sprejetih 2.758 namer za mednarodno zaščito (721), ki so jih podali tujci. Dodatno je PU Koper sprejela tudi 75 (556) vlog za začasno zaščito na podlagi Zakona o začasni zaščiti – državljanov Ukrajine oz. oseb razseljenih iz Ukrajine.
– Tujim varnostnim organom so izročili 22 oseb (408) oz. 95 % manj. Po državljanstvih izročitve prevladujejo državljani Afganistana – 6, Albanije – 6 in Turčije – 4.
– Od tujih varnostnih organov so sprejeli 22 tujcev (21). Vsi so bili sprejeti iz Republike Italije.
– Vsakodnevno se izvajajo mešane patrulje z italijansko in hrvaško policijo. Usmerjene so predvsem v kontrole železniških in avtobusnih postaj, kontrolo potniških vlakov na ter kontrolo avtobusov in taksi vozil.
– Vodstvo PU Koper se redno sestaja s vodstvi PU Istarske, PU Primorsko-goranske ter vodstvom IV. cone mejne policije iz Vidma. Usklajevanje ukrepov, koordinacija dela in prenos informacij z italijanskimi in hrvaškimi varnostnimi organi poteka dnevno med Okrajnimi komunikacijskimi centri /sala operativa, policisti in kriminalisti z obeh strani državne meje.
KAZNIVA DEJANJA po 308. čl. KZ
Do 15. 5. 2023 so na PU Koper obravnavali 51 kaznivih dejanj (lani 50) kaznivih dejanj Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države (po 308. členu KZ-1). Obravnavanih je bilo 41 (54) osumljencev. Opravljenih je bilo 18 privedb in odrejenih 18 priporov.
