Zajtrk štirih članov posadke vesoljske ladje Orion je včeraj, po uspešno izvedenem ključnem manevru in odhodu misije Artemis II iz Zemljine orbite, obsegal zelenjavni quiche, umešana jajca, kuskus z oreščki, breskve, ovsene kosmiče – in seveda kavo. »Danes si privoščijo celo muffine,« je v prenosu v živo komentirala predstavnica Leah Cheshier Mustachio.
Čeprav prehrana astronavtov v vesolju ni primerljiva z jedmi iz restavracij z Michelinovimi zvezdicami, je Nasa dolgo pripravljala desetdnevni jedilnik za misijo Artemis II. Posadka je imela neposreden vpliv na izbor hrane, saj je sodelovala pri številnih testih okušanja.
»Člani posadke okušajo, ocenjujejo in izbirajo jedi s standardnega jedilnika že pred poletom, njihove želje pa usklajujemo s prehranskimi zahtevami in zmogljivostmi vesoljske ladje Orion,« so sporočili iz Nase, ki je objavila tudi celoten jedilnik misije.
189 različnih jedi
Poveljnik Reid Wiseman ter astronavti Victor Glover, Jeremy Hansen in Christina Koch imajo med potovanjem okoli Lune na voljo kar 189 različnih jedi. Na meniju so med drugim makaroni s sirom, goveja prsa, gratiniran brokoli in celo 58 tortilj.
Tortilje sodijo med najbolj priljubljeno hrano med astronavti, predvsem zato, ker jih je enostavno jesti v breztežnostnem prostoru – nadev lahko zavijejo vanje, ne da bi drobci hrane lebdeli po kabini. Nasa je posadki namenila 43 skodelic kave, kar pomeni nekaj več kot deset skodelic na posameznega astronavta v desetih dneh. Poleg kave imajo na voljo še najmanj devet drugih pijač, med njimi limonado, zeleni čaj, jabolčni cider ter napitke za zajtrk z okusom čokolade, vanilije in jagode. Vsak astronavt ima na voljo dva napitka brez vode na dan.
Na krovu Oriona je tudi pet vrst pekočih omak in več vrst sladic, predvsem piškoti in čokolada. Kanadski astronavt Jeremy Hansen ima na voljo tudi pet jedi iz kanadske kuhinje, ki ga spominjajo na dom – med drugim grižljaje divjega lososa, curry s kozicami, kosmiče z jagodo in sivko, piškote z javorjevo kremo in javorjev sirup.
»Zaloga hrane za dva do tri dni za vsakega člana posadke je zapakirana v eno posodo, kar omogoča večjo prilagodljivost pri izbiri obrokov med misijo,« pojasnjujejo pri Nasi.
Izkušnje z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) kažejo, da breztežnostno stanje zahteva povečan vnos kalorij, saj telo praktično nikoli ne miruje. Hkrati prerazporeditev telesnih tekočin povzroča zabuhlost obraza ter zmanjšanje okusa in vonja, podobno kot pri prehladu.
Kako astronavti pripravljajo hrano?
Večina hrane za astronavte je na Zemlji najprej liofilizirana (posušena z zamrzovanjem), nato pa jo v vesolju ponovno hidrirajo in segrejejo. Posadka misije Artemis II uporablja Orionov dozator pitne vode za pripravo hrane in pijače ter kompakten grelnik hrane za segrevanje obrokov.
V primerjavi s tem astronavti misij Apollo v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja niso imeli takšnega udobja. Prehrana v vesolju je od takrat močno napredovala – vse od leta 1961, ko je ruski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek v vesolju zaužil obrok v breztežnostnem stanju. Takrat je jedel govejo in jetrno pašteto iz aluminijaste tube ter čokoladno omako, ki jo je iztisnil neposredno v usta, da bi dokazal, da je prehranjevanje v vesolju sploh mogoče.
