Upokojencem več dodatkov, a ne vsem enako
Ena najbolj opaznih novosti je uvedba zimskega dodatka, ki naj bi postal stalni del sistema. Prvo izplačilo je predvideno decembra 2026, znesek pa bo za vse upravičence enak. Gre za simbolično, a pomembno gesto – priznanje, da so zimski meseci za številne starejše tudi finančno najzahtevnejši.
Poleg tega se spreminja tudi letni dodatek, ki bo po novem razdeljen v več razredov kot doslej. To pomeni, da bodo razlike med prejemniki bolj natančno upoštevane: nižje pokojnine bodo prinesle višji dodatek, višje pokojnine pa nekoliko nižjega. Sistem tako vsaj delno sledi načelu socialne pravičnosti.
Božičnica za upokojence? Da, v Umagu, kako pa za starejše skrbijo pri nas?
Pokojnine bližje realnemu življenju?
Pomembna, čeprav manj opazna sprememba se nanaša na usklajevanje pokojnin. Do zdaj je bila formula vezana tako na rast plač kot na inflacijo, po novem pa bo večji poudarek na rasti cen življenjskih potrebščin. V prevodu: pokojnine naj bi se hitreje prilagajale dejanskim življenjskim stroškom.
Za marsikaterega upokojenca to pomeni manj skrbi ob podražitvah hrane, energije in storitev, ki jih starejši občutijo še posebej hitro.
Kaj to pomeni za tiste, ki se bodo šele upokojili?
Za prihodnje upokojence leto 2026 ne prinaša takojšnjega skoka v višini pokojnin, a odpira pot postopnim izboljšavam. Odmerni odstotek se bo v naslednjih letih postopno zviševal, kar pomeni, da bo polna delovna doba dolgoročno prinesla višjo pokojnino kot danes.
Hkrati se spreminja tudi način izračuna, saj se bo upoštevalo daljše referenčno obdobje, pri čemer bodo najslabša leta izločena. To je posebej pomembno za tiste, ki so imeli v karieri obdobja prekarnega dela, brezposelnosti ali nižjih dohodkov.
Več zaščite za najbolj ranljive
Reforma posega tudi na področje invalidskih in vdovskih pokojnin. Najnižje invalidske pokojnine naj bi se zvišale, s čimer država priznava, da sedanji zneski pogosto ne zagotavljajo niti osnovne socialne varnosti. Prav tako se povečuje delež vdovske pokojnine, kar bo za številne starejše ženske – ki predstavljajo večino prejemnic – konkretna pomoč.
Delo tudi po 60. letu – izbira, ne nuja?
Zakon odpira več možnosti za postopno upokojevanje. Starejši delavci bodo lahko delali krajši delovni čas, hkrati pa prejemali del pokojnine. Prav tako se rahljajo omejitve pri obsegu dela za tiste, ki že prejemajo pokojnino.
Vprašanje pa ostaja: ali bo to res možnost za bolj aktiven prehod v pokoj ali zgolj rešitev za tiste, ki si brez dodatnega dela pokojnine ne bodo mogli privoščiti?
Med reformo in vsakdanom
Spremembe, ki prihajajo z letom 2026, so del širšega poskusa uravnoteženja pokojninskega sistema. Po eni strani naj bi zagotovile večjo stabilnost javnih financ, po drugi pa vsaj nekoliko izboljšale položaj upokojencev, ki jih je inflacija v zadnjih letih močno prizadela.
Ali bodo ukrepi zadostni, bo pokazal čas. Jasno pa je, da pokojninska vprašanja že dolgo niso več zgolj tehnična tema – temveč zadevajo temeljno vprašanje, kako družba skrbi za tiste, ki so desetletja soustvarjali njen razvoj.
