Veganstvo ima potencial za spodbujanje zdrave prehrane, vendar bi povečanje porabe ultra predelane hrane (UPH) lahko zmanjšalo potencialne pozitivne učinke. Število novih izdelkov, ki ponujajo rastlinske hitre obroke, se je med letoma 2013 in 2018 potrojilo. V Združenem kraljestvu je polovica prebivalcev v svojo prehrano vključila mesne nadomestke, medtem ko skoraj tretjina izbira mlečne nadomestke rastlinskega izvora, poroča euronews.green.
Hrvaški portal index.hr med tem opozarja, da so mnogi od teh rastlinskih nadomestkov razvrščeni kot UPH – živila, ki so bila podvržena težki obdelavi za izboljšanje roka uporabnosti in okusa. Ultra predelana živila imajo pogosto veliko soli, sladkorja in nasičenih maščob ter dodanih barvil, konzervansov in aditivov.
UPH in veganska prehrana
V Franciji UPH predstavlja 39,5 odstotka celotnega vnosa kalorij v tipični veganski prehrani, kar je več kot pri vegetarijancih in mesojedcih. Študija, izvedena v Nemčiji lani, je pokazala, da čeprav je splošna poraba ultra predelanih rastlinskih alternativ nizka, jih 39,1 odstotka veganov in vegetarijancev uživa vsaj enkrat na mesec.
»Odkrili smo, da vegani in vegetarijanci zaužijejo več predelane hrane, kot smo mislili,« pravi dr. Antje Risius, soavtorica študije, kot poroča eurogreen.new.
Marlene Ohlau, soavtorica iste študije, je dodala, da je treba biti previden pri vključevanju tovrstnih izdelkov v prehrano, bogato s polnovredno hrano. Čeprav so ti izdelki koristni v primerjavi z mesom, ko jih vključimo v rastlinsko prehrano, ki bi morala temeljiti na zelenjavi, sadju in polnovrednih živilih, njihova predelanost bistveno zmanjša njihovo hranilno vrednost, pravi.
Pri rastlinskih mesnih nadomestkih je situacija nekoliko bolj zapletena. Nekateri raziskovalci poudarjajo, da imajo takšni izdelki manj nasičenih maščob in več vlaknin kot njihovi mesni ekvivalenti. Prav tako pomagajo potrošnikom, da se izognejo rdečemu mesu, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) označila za rakotvorno živilo.
Vendar niso vsi mesni nadomestki enaki. Leta 2018 je britanska organizacija Action on Salt, ki ozavešča o škodljivih učinkih prekomernega uživanja soli na zdravje ljudi, odkrila visoko vsebnost natrija v številnih rastlinskih nadomestkih za meso. Fry’s Special Traditional Burger, rastlinski burger, ki se prodaja v Angliji, je vseboval trikrat več soli kot zavojček čipsa.
Po ultra-predelavi izdelki niso več hrana
Po mnenju združenja Soil, neprofitne organizacije v Združenem kraljestvu, ki spodbuja trajnostno kmetijstvo, zdravo hrano in varovanje okolja, je del problema sama pridelava, ki spreminja strukturo hrane.
»Kar je znano kot matrica hrane, se spreminja,« pravi Cathy Cliff, strateška svetovalka Soil Association. »Medtem ko v izvornem rastlinskem materialu dobite polno sestavo hrane, ki je naravno pridelana, po ultrapredelavi ti proizvodi, kot da niso več hrana. Fizikalna in kemična sestava ter prevelike količine rafiniranih sestavin vplivajo naše zdravje.«
Nekateri aditivi lahko zaradi svojih tveganj zmanjšajo kakovost ultra predelane hrane. Lansko leto so karagenan – emulgator, pridobljen iz rdečih morskih alg, ki daje kremnost Alprojevim dolgotrajnim čokoladnim napitkom – povezovali z rakom dojke po menopavzi.
Tudi če so ultra predelani izdelki popolnoma neškodljivi, zmanjšujejo splošno kakovost naše prehrane, saj puščajo manj prostora za polnovredna živila.
»Namesto da bi svojo prehrano zasnovali na minimalno predelani hrani, ki vključuje konzervirane in zamrznjene izdelke, svež kruh in zdrava žita, jih nadomestijo ultra predelana živila, ki imajo nizko hranilno vrednost. Ne rečemo, da nikoli ne smemo jesti ultra predelane hrane, vendar je vsekakor potrebno boljše ravnovesje,” pravi Cliffova.
UPH in okolje
Uničujoč vpliv proizvodnje mesa na okolje je dobro znan, vendar ima ultra predelana hrana tudi svoje pomanjkljivosti.
»Proizvodnja ultra predelane hrane je odvisna od relativno majhnega števila kmetijskih proizvodov, kot so palma, soja, pšenica in koruza,« pravi Cliffova. Množična pridelava teh poljščin vodi v monokulture, ki prispevajo k krčenju gozdov, degradaciji tal in izgubi živalskih habitatov.
Po eni od nedavnih študij je lahko industrija UPH odgovorna za kar 39 odstotkov porabe energije, 45 odstotkov izgube biotske raznovrstnosti in tretjino emisij toplogrednih plinov, povezanih s hrano.
»Vemo, da je bilo med letoma 2015 in 2018 več kot 130.000 hektarjev deževnega gozda v Indoneziji izkrčenih za proizvodnjo palmovega olja, brazilski Sertão, sušna polpuščavska regija v notranjosti Brazilije, pa se uničuje še hitreje kot Amazonija za proizvodnja soje,« pravi Cliffova.
Ob tem dodaja, da gre za visokotehnološke postopke, ki spremenijo sestavine in jih spremenijo v ultraprocesirane izdelke. Potem so tu še stroški transporta, saj ti izdelki potujejo po celem svetu, veliko je tudi odpadkov in embalaže, ki ni nujno prisoten pri pridelavi zelenjave.
Temeljna sprememba prehranskega sistema
Kot poroča portal euronews.green, je Združenje Soil januarja začelo kampanjo Taking the Biscuit, ki poziva k popolnemu premisleku o načinu pridelave hrane.
Namesto množične proizvodnje ultra predelanih živil ta kampanja promovira agroekologijo – kmetijstvo, ki temelji na lokalnih prehranjevalnih spletih in naravnih tehnikah kmetovanja, pri čemer je ekološko kmetovanje eden od certificiranih pristopov.
»Govorimo o povezavi med naravi prijaznim kmetijstvom in hrano, ki je pridelana na način, ki je v sožitju z naravo. To pomeni, da ustvarjamo pravične dobavne verige in močne skupnosti ter razvijamo zdravo pestrost tal in pridelkov,« pojasnjuje Cathy Cliff.
Vrnitev k kulturi kuhanja svežih sestavin
Kot pri vsem drugem je tudi pri zdravi prehrani pomembno ravnotežje. Rose Wyles, znana veganska nutricionistka, priporoča zmerno uživanje UPH ali njihovo popolno izogibanje.
»Namesto tega bi morali vegani, tako kot vsi drugi, v svojo prehrano vključiti polnovredna živila, kot so sadje, zelenjava, cela zrna, stročnice, oreščki in semena. Ta živila so bogata s hranili in pomagajo preprečevati kronične bolezni,« pravi nutricionistka.
»Tofu in tempeh veljata za zdravo predelano hrano, ker sta minimalno predelana in ohranita večino svojih hranilnih snovi. Prav tako sta dobra vira beljakovin, železa in kalcija, ki so pomembna hranila za vegane,« šepojasnjuje.
Privlačnost ultra predelane hrane izhaja iz njene praktične narave kot hitre hrane. Izboljšanje prehrane zahteva prevrednotenje našega načina življenja.
Prisotna je sodobna kultura, v kateri vse manj kuhamo in imamo vse bolj raje hitro hrano, poudarja.Naslednji korak bi bila vrnitev h kulturi kuhanja, ki temelji na pripravi svežih sestavin.
Količina predelane hrane, ki jo lahko vključimo v svojo prehrano, je odvisna od naših obstoječih prehranjevalnih navad. Medtem ko imajo vegani več koristi od tradicionalne prehrane s polnovrednimi živili, lahko mesojedcem še vedno koristi prehod na predelane rastlinske alternative.
Nemška znanstvenica Marlene Ohlau opozarja na pomen iskanja načinov za vključitev ultrapredelane hrane v mesno prehrano. Zmanjšanje uživanja mesa je po njenih besedah nujno za doseganje boljšega ravnovesja v naši prehrani.
