Rižana sodi med kraške reke, za katere sta značilna hiter pretok po obilnejših padavinah in majhna samočistilna sposobnost skozi kraško podtalje. Njeno zaledje je zato zelo ranljivo, z visoko stopnjo nevarnosti onesnaženja, so za STA pojasnili na Arsu.
Kot so ocenili, največjo potencialno nevarnost predstavljata cesta in železniški promet v bližini reke z vsakodnevnimi prevozi velikih količin nevarnih snovi ter industrija in različne nenadzorovane in nepredvidljive dejavnosti v zalednem območju.
Glede na posebna onesnaževala Rižana ni čezmerno obremenjena in je v dobrem ekološkem stanju. Tudi njeno kemijsko stanje je dobro. Potencialno je ogrožena zaradi obremenjevanja s hranili, kar pa se zaenkrat ne odraža v oceni ekološkega stanja, so strnili na agenciji za okolje.
Nesreča pred petimi leti
Po pobočjih na obeh straneh doline Rižane je speljana železniška proga, ki naredi oster ovinek prav v bližini izvira reke med vasmi Kubed, Hrastovlje in Bezovica. To je za zdaj edina povezava koprskega pristanišča z zaledjem, po njej pa prevažajo tudi veliko nevarnih snovi. Pred petimi leti se je zgodila huda nesreča, ko je vlak iztiril in se je iz enega od vagonov izlila večja količina kerozina.
Strahovi, da bo ta snov prišla v podtalnico, zaradi česar voda ne bi bila več pitna, se sicer niso uresničili, je pa dogodek sprožil resne pomisleke. Lokalna skupnost se od takrat zavzema za zaprtje te proge, potem ko bo na odseku Koper-Divača zgrajen drugi železniški tir. Aprila letos je skupina primorskih poslancev tudi uradno vložila pobudo za preureditev železnice v kolesarsko stezo.
Drugi tir
Tudi gradnja drugega tira delno posega v porečje Rižane. Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je v zadnjih letih večkrat opozorila na izlive mulja z gradbišča in kamnolomov. Večina se je sicer izlila v Osapsko reko, ki se izliva neposredno v morje. Iz kamnoloma Črnotiče, kamor so odlagali material, izkopan iz predora Gabrovica, pa voda odteka tudi v Rižano.
Okoljevarstveniki so v minulih dneh znova opozorili, da prah iz kamnoloma Griža pri Kubedu ob obilnejših nalivih priteka v potok Žaneštra, ki je pritok Rižane. Kamnolom obsega skoraj 15 hektarov površine, ki ni sanirana, čeprav je koprski občinski svet že leta 1993 odločil, da je potrebna sanacija, so navedli v Civilni iniciativi Rižana. Del tega kamnoloma uporabljajo za odlaganje laporja z gradbišča drugega tira, so dodali.
Kot je pojasnil ribiški čuvaj Ribiške družine Rižana Miha Bertok, iz prahu v vodi nastane mulj, ki onemogoča življenje v reki, saj na primer ribam zamaši škrge. Po njegovih besedah se je to dogajalo tudi v preteklosti, ko je kamnolom uporabljalo gradbeno podjetje Primorje. Po propadu Primorja je bilo stanje nekaj let boljše, po oživitvi kamnoloma pa je iz tega dela reke spet izginilo življenje.
Kamnolom Griža sicer v zadnjem času obravnavajo tudi kot možno lokacijo velikega zbiralnika vode za zagotovitev vodooskrbe v slovenski Istri. To možnost je pred nekaj meseci omenil koprski župan Aleš Bržan. Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je sicer za STA pojasnil, da je za zbiralnik še vedno v igri tudi nekaj drugih lokacij v okolici Kubeda oziroma izvira Rižane. Prednost kamnolomov je po njegovih besedah v tem, da je bilo veliko izkopavanja že opravljenega, zato bi morda lahko bila cena naložbe nižja.
Za nekatere je sporno tudi pretirano črpanje pitne vode iz izvira Rižane in iz podtalnice, ki napaja njen izvir. Poleti 2022, ko je bila zaradi suše poraba vode v slovenski Istri omejena, je Ribiška družina Rižana napovedala pravni postopek proti Rižanskemu vodovodu, ker ni spuščal v strugo toliko vode, kot naj bi jo v skladu z vodnim dovoljenjem, zaradi česar je bil ogrožen vodni živelj.
