Na ljubljanskem Rožniku je sinoči potekala osrednja sindikalna prireditev ob prazniku dela. Množico zbranih so nagovorili predstavniki zveze svobodnih sindikatov, konfederacije sindikatov javnega sektorja in Pergama. Izpostavili so, da so delavske pravice priborjene, v ospredju pa so solidarnost, povezanost, enakopravnost in spoštovanje.
Na ljubljanskem Rožniku se bo ob 10.45 začela prvomajska proslava z govorom ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Sindikalne organizacije vabijo na prireditve med drugim še na Križni Gori pri Škofji Loki, Celjski koči, Kremžarjevem vrhu, Debencu pri Mirni in Lisci. Pestro bo tudi drugod po državi.
Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih več ljudi. Vsakoletne demonstracije v spomin na te dogodke so sčasoma prerasle v proslave, ki so postale tudi oblika delavskega boja.
Za mednarodni praznik je 1. maj razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije. Na Slovenskem so ga začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.
Kot so pred letošnjim praznikom poudarili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nas 1. maj vsako leto spomni, da delavske pravice, solidarnost in socialna varnost niso samoumevni, ampak krvavo priborjen družbeni dosežek. “V luči negotovih ekonomskih in geopolitičnih sprememb ter digitalizacije dela pa se moramo truditi, da se priborjene pravice ne zmanjšujejo pod pritiski kapitala, ampak se razvijajo in dopolnjujejo,” so navedli.
Pirc Musar o človeškem dostojanstvu in poštenem delu
Praznik dela nas po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar vsako leto znova spomni, kako pomembna sta človeško dostojanstvo in pošteno delo. Kot je izpostavila v poslanici, delavec ni strošek, temveč srce vsakega uspešnega podjetja, vsake zdrave družbe. “Delo mora ostati vrednota, ne breme,” je poudarila.
Pravice delavcev niso samoumevne, temveč sad dolgoletnih bojev, solidarnosti in poguma generacij, ki so verjele, da ima vsak človek pravico do varne zaposlitve, pravičnega plačila in spoštovanja, je zapisala Pirc Musar.
Danes, ko se svet dela zaradi tehnologije, demografskih premikov in podnebnih izzivov spreminja hitreje kot kadar koli prej, moramo po njenih besedah v središče znova postaviti človeka.
“Delavec ni strošek, temveč srce vsakega uspešnega podjetja, vsake zdrave družbe. Delo mora ostati vrednota, ne breme. Vrednota, ki omogoča osebno rast, gospodarski razvoj in družbeno pravičnost,” je poudarila v poslanici.
Poudarila je pomen spoštovanja vseh oblik dela, od tistih v pisarnah, do tistih v tovarnah, na poljih, v bolnišnicah, šolah, domovih za starejše. “Vsako delo šteje. Vsak človek šteje,” je dodala.
V času nesmiselnih gospodarskih obračunavanj med državami pa je po predsedničinih besedah naloga politike, da ne pozabi na temeljne vrednote solidarnosti, enakosti in pravičnosti. “Še zlasti moramo pozornost namenjati mladim, ki vstopajo na trg dela, tistim, ki opravljajo prekarna dela, in vsem, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli na robu družbe,” je opozorila.
Ob prazniku dela je čestitala delavcem ter se zahvalila sindikatom in civilni družbi za njihovo pomembno vlogo pri zaščiti delavskih pravic ter delodajalcem, ki vidijo delavca kot človeka in največjo dodano vrednost. “Skupaj gradimo pravičnejšo in bolj vključujočo družbo,” je prepričana Pirc Musar.
Golob: Prihodnost mora temeljiti na spoštovanju dela
Prihodnost, ki jo gradimo kot skupnost, mora temeljiti na spoštovanju dela, uveljavljanju pravic in priznanju vsakega posameznika za njegov prispevek k skupnemu dobru, je v poslanici ob današnjem prazniku dela zapisal predsednik vlade Robert Golob. Poudaril je, da dosežene pravice niso samoumevne, zato jih moramo varovati in krepiti.
Prvi maj nosi pomembno zgodovinsko sporočilo o boju za delavske pravice – za pravice vseh, ki s svojim delom soustvarjajo naš vsakdan, je v danes objavljeni poslanici na spletnih straneh vlade zapisal premier.
“Vaša predanost in prizadevnost sta vrednoti, ki ju danes praznujemo. A še pomembnejše od praznovanja je njuno trajno prepoznavanje tudi s strani države, ki ji dajete in ki vam mora znati vračati,” je navedel.
Pravice, ki jih danes uživamo, po njegovih besedah niso samoumevne: “Dosežene so bile s trudom in vztrajnostjo generacij pred nami. Naša skupna odgovornost je, da jih varujemo, razvijamo in krepimo. Dostojno delo, pravično plačilo in varni pogoji za delo morajo ostati temelj sodobne in napredne družbe.”
Slovenija ostaja zavezana vrednotam solidarnosti, pravičnosti in dostojanstva, je poudaril. Vztraja pri razvoju socialne države, ki temelji na dostopnem javnem zdravstvu, kakovostnem šolstvu in zaščiti najranljivejših.
“Vemo, da je dostop do zdravstvenih storitev eden temeljnih pogojev za dostojno življenje, zato se je vlada zavezala ohraniti in razvijati kakovostno in dostopno javno zdravstveno oskrbo za vse ne glede na dohodek, kraj bivanja ali življenjske okoliščine,” je dejal.
Krepitev javnega zdravstva in javne zdravstvene mreže je po njegovih besedah bila in ostaja ključna prednostna naloga te vlade. “To je obljuba, ki smo jo dali ljudem, in naš cilj je jasen: bolj dostopno, pregledno in kakovostno javno zdravstvo, kjer je pacient na prvem mestu. Krepimo sistem, ki ne služi dobičku posameznika, temveč zdravju vseh. K temu smo se zavezali in tako bomo nadaljevali,” je zapisal.
Kot je dodal, naj nas danes in vsak dan vodi misel pisatelja in tržaškega Slovenca Borisa Pahorja: “Kjer ni spoštovanja do človeka, tudi delo nima dostojanstva.”
