Na velikonočni četrtek se kristjani pri večerni maši spominjajo zadnje večerje, ki jo je Jezus praznoval skupaj s svojimi apostoli, veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu in hkrati edini dan v letu, ko ni svete maše. Na velikonočno soboto se verniki zbirajo pri božjem grobu in premišljujejo njegovo trpljenje in smrt. Na ta dan duhovniki blagoslavljajo jedila, ki jih verniki prinašajo k blagoslovu in so pripravljena za nedeljski velikonočni zajtrk. Noč, na katero je Jezus vstal od smrti, za kristjane pomeni vrhunec verskega dogajanja in je najpomembnejši dogodek cerkvenega leta.
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, dan po prazniku velike noči, spominjajo Jezusovega prikazanja njegovima učencema na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Jezusovem vstajenju.
Po cerkvah bodo danes še vedno potekala bogoslužja. Po več slovenskih krajih je tudi navada, da na velikonočni ponedeljek v krogu družine ali širše skupnosti pripravijo posebne igre s pirhi, kot sta sekanje in trkanje pirhov. Ponekod pirhe tudi skrivajo in iščejo.
Papež Frančišek bo opoldne na Trgu sv. Petra v Vatikanu molil z verniki in s tem zaključil letošnje praznovanje velike noči.
