Intervju z izr. prof. dr. Marino Zanne s Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani o novem raziskovalnem projektu, ki obravnava vrednotenje prometnih investicij in povezane izzive.
Tokrat smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Marino Zanne s Fakultete za pomorstvo in promet, ki s svojo raziskovalno skupino vodi velik nacionalni raziskovalni projekt. Projekt se je začel 1. septembra 2025 in bo naslovil eno najzahtevnejših področij pri pripravi prometnih investicij v Sloveniji – celovito, strokovno in trajnostno vrednotenje projektov.
Projekt, ki ga vodite, je bil izbran v okviru Ciljnega raziskovalnega programa 2025. Lahko predstavite njegov namen?
Fakulteta za pomorstvo in promet je v drugi polovici avgusta 2025 prejela finančno podporo za projekt, ki se neposredno dotika ključnega vprašanja, ko govorimo o razvoju prometnega sistema Slovenije: kako naj strokovno in celostno ovrednotimo investicije v prometno infrastrukturo? Projekt nosi naslov Celovit okvir za ocenjevanje naložb v prometno infrastrukturo: vključevanje zunanjih stroškov in koristi za trajnostno odločanje in zmanjševanje negativnih vplivov prometa.
Cilji pa so zelo konkretni: pregledati obstoječe izhodiščne dokumente in prakse v Sloveniji, primerjati slovenske postopke z evropskimi standardi, predlagati posodobitve smernic in metodologij ter razviti posodobljen model vrednotenja, ki ga bomo preizkusili na dejanskem infrastrukturnem projektu.
Gre za projekt, ki želi Sloveniji dati orodja za boljše odločanje, hitrejšo pripravo dokumentacije in bolj trajnostno načrtovanje.
Zakaj se vam zdi to področje tako pomembno?
Prometna infrastruktura je pravzaprav hrbtenica vsake sodobne države. Omogoča varno premikanje ljudi, učinkovite tokove blaga, nižje stroške logistike, večjo dostopnost storitev in posledično višji življenjski standard ter gospodarsko rast.
Ljudje mobilnost pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. Infrastrukturo pa opazimo šele takrat, ko zaradi zapor, obvozov ali gradbenih del naše potovanje ni več udobno ali hitro, vendar pa so za stanje, v katerem smo danes s 1.200 km železnic in kar 39.000 km cest, potrebna desetletja vlaganj, načrtovanj in vzdrževanj.
Samo po državnih cestah (brez priključkov okoli 6.570 km) je bilo v enem letu opravljenih skoraj 15,5 milijard voznih kilometrov, kar pomeni 2,35 milijona voznih kilometrov na vsak kilometer teh cest. Avtoceste so še bolj obremenjene: 13,8 milijonov voznih kilometrov na en kilometer avtocestnega omrežja.
Ko imamo tako obremenjeno omrežje, je vzdrževanje enako pomembno kot gradnja. Redno vzdrževanje preprečuje hitro staranje objektov, zmanjšuje stroške popravil in zagotavlja večjo varnost.
Uporabniki imamo občutek, da nas gradnje ali prenove preveč obremenjujejo …
Da, intervencije v prometno omrežje pogosto povzročajo zapore, obvoze, podaljšan potovalni čas, večje stroške za prevoznike, začasno slabšo kakovost zraka v okolici gradbišč in slabšo kakovost bivanja v urbanih območjih.
Ob večjih gradbenih posegih pa se lahko prekinjajo celo železniške povezave, zato je vedno težava najti optimalno rešitev, ki bo kar najmanj moteča za uporabnike, najmanj škodljiva za okolje, stroškovno učinkovita in hkrati dolgoročno najbolj smiselna. To je tudi eden od razlogov, zakaj je projektna dokumentacija obsežna in zakaj njena priprava traja. Vključuje pa strateške dokumente, investicijske načrte, ekonomske analize, prometne študije, študije vplivov na okolje in prostorske načrte. Le na teh podlagah lahko investitorji sprejemajo premišljene odločitve.
Kdo sodeluje pri vašem projektu?
Zelo pomembno je, da projekt ni ozko prometno-inženirski. Je multidisciplinaren, saj investicije v promet vplivajo tako na gospodarstvo kot okolje, prostor, družbo, uporabniško izkušnjo in lokalne skupnosti, zato pri njem sodelujejo raziskovalci Fakultete za pomorstvo in promet, strokovnjaki Ekonomske fakultete UL, strokovnjaki Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM. Takšna kombinacija znanja nam omogoča, da vsak projekt obravnavamo celostno, od ekonomike do okolja, od tehnologije do prostorskih vplivov.
Kako dolgo traja projekt in kako ga boste zaključili?
Projekt traja eno leto, do konca avgusta 2026. Zaključili ga bomo z javno predstavitvijo v Portorožu, kjer bomo vse ugotovitve predstavili strokovnjakom iz prakse, odločevalcem, študentom in širši javnosti. Financerji projekta so Javna agencija za znanstveno raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP).
Kakšen je glavni cilj in kaj želite doseči za Slovenijo?
Naš cilj je izboljšati kakovost odločanja pri prometnih investicijah. To vključuje posodobljene smernice, preglednejše postopke, hitrejšo pripravo dokumentacije, boljše vključevanje okoljskih in družbenih koristi, primerljivost z evropskimi praksami.
Menim, da Slovenija potrebuje infrastrukturne projekte, ki so varni, trajnostni, ekonomsko utemeljeni, izvedljivi in v javno korist. Če bodo odločevalci imeli boljša orodja, bodo tudi rešitve na terenu bolj kakovostne in manj moteče za uporabnike.
Kako bo projekt vplival na prihodnje načrtovanje v prometu?
Pričakujemo, da bo projekt predvsem izboljšal procese priprave dokumentacije, hkrati bo zmanjšal administrativne ovire, povečal preglednost odločanja, omogočil boljšo zaščito okolja ter pripomogel k boljši izkušnji uporabnikov med gradnjami in obnovami. Gre za dolgoročno naložbo v učinkovitejši in prijaznejši prometni sistem.
