Gneče na cestah so v slovenski Istri poletna stalnica, v zadnjih letih so se kolone vozil z uveljavljenih državnih cest s pomočjo raznih navigacijskih aplikacij preselile tudi na lokalne ceste. Pri tem se je v zaledju koprske občine zgodila prav posebna zmeda, saj je Googlova aplikacija za načrtovanje poti potnike, ki so iskali alternativne poti proti Hrvaški, peljala v smeri mejnega prehoda Podgorje in naprej proti vasi Jelovice na hrvaški strani, a skozi vas Podpeč, kjer so nastajali pravi prometni zamaški. Nasprotno pa Google voznikom ni ponudil poti skozi Podgorje, zato je v tem kraju vladalo pravo mrtvilo, ki so ga opazili tamkajšnji turistični in gostinski delavci. Ti so namreč ugotovili, da se v kraj ali skozi kraj letos zapeljejo le tisti, ki za načrtovanje svoje poti uporabljajo navigacijske aplikacije drugih ponudnikov.
O tem, ali Google zares briše nekatere poti iz zemljevidov v svoji aplikaciji, smo sprva poizvedovali pri Googlu, a nam do izdaje časopisa iz njihove službe za odnose z javnostmi na vprašanja niso odgovorili, so pa o tem Janku Severu, predsedniku kmetijsko-turistične zadruge Bržanija, poročali njihovi člani.
Na drugi strani so domačini tudi prijavljali kršitelje, ki so se požvižgali na signalizacijo o prepovedi uporabe lokalnih cest za tranzitni promet. Tako je bilo na primer na povezovalni cesti med Dragonjo in Sečovljami, ki jo nekateri “izrabijo”, da se iz smeri Dragonje po njej zapeljejo proti mejnemu prehodu Sečovlje in se tik pred njim vrinejo v kolono vozil, ki se proti Hrvaški vije iz lucijske smeri.
Da je bilo letos poleti odkritih tudi nekaj takšnih kršitev – predvsem na območju lokalnih cest, ki vodijo proti Hrvaški, so nam potrdili tudi na Policijski upravi Koper, kjer pa so nas za natančnejše informacije preusmerili na Medobčinsko redarstvo Istre, od koder pa odgovorov na naša vprašanja o številu prekrškov nismo prejeli. Globa sicer znaša 200 evrov.
Po mnenju predsednika krajevne skupnosti Sečovlje, Denisa Fakina, ukrep prepovedi vožnje po lokalnih cestah sicer ni deloval, saj bi za to morali biti redarji na terenu prisotni vsaj 12 ur na dan ali več, ne le ob prometnih konicah. “Če bo prišel dovolj pogumen župan, se bo kaj uredilo, če ne, bomo na istem kot zadnjih 15 let,” pravi Fakin, ki vidi rešitev v tem, da ljudi, ki zdaj masovno hodijo na Hrvaško, privabimo, naj se ustavijo pri nas. “Ko bo Hrvaška v Schengnu, ne bo tako hudo, povečan promet pa bo še vedno,” še razmišlja sogovornik.
Slednje pravi tudi predavatelj na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet ter nekdanji prometni minister Patrick Vlačič. “Razšitev Schengena s Hrvaško pomeni, da nadzora na meji, kot ga poznamo danes, ne bi bilo več in posledično tudi čakalnih dob na mejnih prehodih ne. To še ne pomeni, da ne bo zgostitev prometa, kot jih poznamo v poletnih mesecih,” opisuje in dodaja, da bo zagotovo gneče bistveno manj, vendar predvsem gneče v bližini sedanjih mejnih prehodov, ki na primer iz mejnega prehoda Sečovlje segajo vse do Lucije. Še vedno pa bo po njegovih besedah nekaj ozkih grl, kot so tisti deli cestne infrastrukture, ko se potniki iz avtoceste in hitre ceste usmerijo na državne in lokalne ceste.
Na naše vprašanje, kdaj bi vendarle lahko dočakali izgradnjo hitre ceste Koper – Dragonja, Vlačič odgovarja: “Če bo želja lokalnih skupnosti, bo projekt realiziran ‘hitro’, če je ne bo, pa realizacije ne bo za časa naših generacij.” “Država pogosto dvigne roke od projekta, kjer je v lokalnih skupnostih preveč nasprotujočih si mnenj. Raje gradi tam, kjer je konsenz in želja,” še pravi sogovornik.
Da konsenza glede trase omenjene hitre ceste ni, se je prav tako izkazalo letošnje poletje, ko se je izoblikovala Civilna iniciativa Šalara, Škocjan, Triban, Bošamarin, v kateri zahtevajo opustitev predvidene trase in preusmeritev ceste izven strnjenih pozidav. Kot so pojasnili, v razvitem svetu ne gradijo avtocest tik ob naseljih ali celo skozi njih, zato pozivajo k zaščiti prebivalcev, njihovega zdravja, premoženja in okolja, zavzemajo pa se za ohranitev najkakovostnejše plodne zemlje, po kateri bi potekala predvidena trasa. Najbolj jih skrbi odsek načrtovane ceste, ki bi tekel tik ob naselju hišk v Šalari.
Po skoraj šestih letih sta se namreč Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za infrastrukturo letos spomladi opredelili do pripomb na državni prostorski načrt za dotično hitro cesto. Pri tem niso upoštevali predloga istrskih občin za alternativno traso z izgradnjo predora Baredi, ki sta jo pred leti javnosti predstavila strokovnjaka za promet Livijo Jakomin in Igor Zajec, naklonjena pa ji je tudi širša javnost. Kot so navedli, bi to preobremenilo predor Markovec in privedlo do zastojev, tako pa bi očitno, vsaj kar se prometa tiče, prišli z dežja pod kap.
