Alkohol – tihi sovražnik možganov
Čeprav je kozarček vina ob večerji za marsikoga sprostitev, strokovnjaki opozarjajo: alkohol ima številne negativne učinke, še posebej na delovanje možganov. Jetra z leti vedno težje razgrajujejo alkohol, ki lahko neposredno vpliva tudi na kakovost spanja. Ker je prav spanec ključen za obnavljanje možganov, lahko pogostejše pitje povzroči dolgotrajno škodo. Če vas skrbi spomin ali zbranost, je zmanjšanje uživanja alkohola eden prvih in najpomembnejših korakov.
Zanemarjanje obstoječih zdravstvenih težav
Kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in povišan holesterol, so znani dejavniki tveganja za demenco. Dosledno in učinkovito zdravljenje teh stanj, še posebej tistih žilnega izvora, je ključno za zmanjšanje tveganja. S tem se varuje krvni obtok in zagotavlja zadostna oskrba možganov s krvjo in kisikom, kar je bistveno pri preprečevanju vaskularne demence – ene najpogostejših oblik te bolezni.
Pomanjkanje kakovostnega spanca
Možgani se med globokim spanjem obnavljajo. V tem času se iz njih odstranjuje beta-amiloid – toksični protein, ki prispeva k razvoju Alzheimerjeve bolezni. Zato je izredno pomembno, da si zagotovimo dovolj kakovostnega, globokega spanca. Motnje, kot je spalna apneja, ki pogosto ostane nediagnosticirana pri starejših, lahko močno poslabšajo počitek. Tudi uspavala lahko motijo naravne spalne cikle, kar pomeni, da telo ne prejme počitka, ki je ključen za utrjevanje spomina.
Podcenjevanje vpliva prehrane na možgane
Stari rek »kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane« še vedno drži. Prehrana igra ključno vlogo pri ohranjanju kognitivnih funkcij. Strokovnjaki priporočajo mediteransko prehrano, bogato z zdravimi maščobami, pustim mesom, polnozrnatimi žitaricami, sadjem in zelenjavo. Priporočljiva je tudi t. i. MIND dieta, ki poudarja uživanje jagodičevja, listnate zelene zelenjave, rib in olivnega olja – živil, ki dokazano koristijo zdravju možganov.
Zapostavljanje prijateljev in družine
Družbena povezanost je ključna za duševno zdravje. Osamljenost, izolacija in depresija ne vplivajo le na razpoloženje, temveč tudi na kognitivne sposobnosti in celo povečujejo tveganje za prezgodnjo smrt. Strokovnjaki opozarjajo, da je osamljenost v starosti lahko nevarna skoraj tako kot zmerno kajenje. Redni stiki z bližnjimi, pogovori ali poslušanje njihovih zgodb ohranjajo um aktiven in angažiran.
Pomanjkanje stikov – ko samota postane breme
Družabnost ni le prijetna, ampak je tudi nujna za ohranjanje duševnega zdravja. Dolgotrajna osamljenost, izolacija in depresija lahko močno načnejo kognitivne sposobnosti – in po mnenju nekaterih strokovnjakov so lahko za starejše celo nevarni skoraj tako kot redno kajenje. Pogovori, druženje z družino in prijatelji, poslušanje zgodb ter izmenjava misli ohranjajo um buden, dejaven in povezan s svetom.
Gibanje – zdravilo, ki ga predpišete sami sebi
Telesna aktivnost je eno najučinkovitejših orodij za ohranjanje zdravih možganov. Ne govorimo le o telovadbi v fitnesu – že vsakodnevni sprehod ali hoja namesto vožnje z avtom lahko močno koristi. Strokovnjaki priporočajo vsaj 30 minut zmerne aerobne vadbe petkrat na teden. Gibanje spodbuja prekrvavitev in s tem tudi boljšo oskrbo možganov s kisikom. Za najboljše učinke je dobro, da telesno aktivnost vključimo v svoj vsakdan že dolgo preden se pojavijo prvi znaki kognitivnega upada.
