Star slovenski pregovor pravi: »Kakor si boš postlal, tako boš spal.« Vedno znova bom začuden nad volivci, ki najprej dajo glas svojemu kandidatu, potem pa so štiri leta slabe volje in se zgražajo nad njim. Zdaj (pred volitvami) bi morali volivci dobro premisliti!
Res pa je, da izbira na volitvah ni ravno takšna, da bi človek pokal od veselja in od bogate izbire. Čeprav bodo po volitvah vsi zatrjevali, da so se uspešno odrezali in dosegli svoj cilj, pa je resnica nasprotna – približno devet desetin kandidatov ne bo izvoljenih. To bo udarec zanje in že drugi dan po volitvah prvi »razlog« za kritiko na račun izvoljenih, še preden bodo izvoljenci sploh začeli z delom.
V piranski občini denimo je na vseh listah za župane, občinske svete, svete krajevnih skupnosti in organe italijanske narodnosti kar 400 kandidatov (če štejemo še sorodnike kandidatov, to pomeni vsaj desetino vseh volilnih upravičencev). Večina bo ostala prikrajšanih za tako mamljivo oblast. V tej občini se za funkcijo župana poteguje 13 kandidatov in 16 list ali strank za 22 sedežev v občinskem svetu. Poraženci bodo iskali vse mogoče izgovore in opravičila, pa tudi argumente za udobno držo kritične opozicije.
Občinske volilne komisije so še pred začetkom uradne predvolilne kampanje kar nekaj kandidatov izločile. Za najodmevnejšo izločitev je poskrbela koprska volilna komisija, ki je med drugim zavrnila listo Zavedno Koper, čeprav se je predstavila kot resna opozicija vsemu, kar je zadnjih 20 let vladalo v Kopru. V Zavedno Koper so uspeli zbrati največ znanih in zvenečih imen, intelektualcev, kulturnikov, podjetnikov, izkušenih uspešnežev in prekaljenih politikov ter estradnikov. Napovedali so resen politični preobrat s povsem novih temeljev. Potem pa je volilna komisija odkrila napake v njihovi prijavi kandidature. Patrik Greblo in njegovi somišljeniki so se zaman pritožili na upravno in ustavno sodišče.
Lista Zavedno bi morda vnesla kar nekaj nove dinamike in pričakovano drugačno raven političnega diskurza. Zdaj je ta politični preobrat v Kopru predlanski sneg, med zagovorniki liste pa je ostal grenak okus in vse bolj prevladujoč obrambni vzorec, da jim je politični pohod na Koper preprečila zarota. Sklicevanje na zarote in ukradene volitve niso več samo domena trdih desničarskih (populističnih) gibanj (po ameriškem, brazilskem, celo slovenskem in pred štirimi leti tudi koprskem vzoru).
Začne se pri kandidaturah
Iskanje zarote je v koprskem primeru strel v prazno, saj lista Zavedno ni bila edina, ki je bila deležna odločnih posegov volilne komisije. Podobno boleče so tudi zavrnitve kandidatur v piranski občini. Piranska volilna komisija je zavrnila Gibanje za občino Piran s kandidatno listo v portoroški volilni enoti, kar je pomenilo, da se eden najbolj glasnih svetnikov iz sedanjega mandata Kristjan Cerovac ne bo več uvrstil v občinski svet. Prav tako je zavrnila kandidaturo Zveze za Primorsko v Luciji, kar pomeni, da se niti sedanji župan Đenio Zadković ne bo uvrstil med svetnike. Dva vidna protagonista dosedanje politike se torej selita v politično ilegalo. Komisija je zavrnila kandidaturo tudi Slovenski ljudski stranki v Sečovljah. Na upravno sodišče so bile vložene štiri pritožbe, a so bile vse zavrnjene. Volivci pa neizprosni: Če kandidati niti kandidatur ne znajo primerno vložiti, kako bi potem lahko vodili občino?
Še bolj odmevna kot zavrnjene kandidature je bila predvolilna avanturistična dirka, ki si jo je privoščil eden od kandidatov z liste Gašparja Gašparja Mišiča GGM in mi. S povsem nesprejemljivo dirko po cesti in po sprehajališču med Bernardinom in Portorožem Srečko Savić ni bil ravno srečko, saj je odprl razpravo o kakovosti kandidatov. Mnogi smo se vprašali, kako je lahko Gašpar Gašpar Mišič, eden od resnejših kandidatov za prevzem glavnih vzvodov odločanja v občini, na svojo listo uvrstil tako nepremišljenega in očitno z več zornih kotov nevarnega kandidata. To se popolnemu vladarju ne bi smelo primeriti.
Kadrovska suša in volilne enote
Primer razkriva vprašanje kompetenc še vrste drugih kandidatov v Piranu in odpira dvome, ali bodo podobni kandidati, ki v mnogočem ne kažejo bistveno višje ravni presojanja in operativnih sposobnostih od teh, ki zasedajo mesta v odhajajočem občinskem svetu. Očitno so se prav vse liste znašle pred problemom kadrovske suše. V Piranu se za občinski svet poteguje kar 16 list in strank (plus italijanska narodnost), na njih je 206 kandidatov. Po približnih ocenah in dosedanjih rezultatih dela pa je mogoče presoditi, da je kvečjemu kakih 30 ali 40 takih, ki bi morda zadostili kriterijem zglednih in uspešnih svetnikov. Težko je verjeti, da bo ravno teh 30 izvoljenih.
Posebno poglavje je vprašanje volilnih enot. Medtem ko premorejo Maribor, Ljubljana, Koper, Izola in vrsta drugih občin (a ne vse) samo eno volilno enoto, jih imajo v Piranu štiri. Povprečen volivec se težko znajde med temi volilnim enotami. Še pri pripravi kandidatnih list so se zmedli, saj so komisije zavrnile kar nekaj list prav zato, ker na listah niso bili kandidati iz pravih volilnih enot. Čeprav volilna komisija trdi, da štiri volilne enote niso kakšna posebna težava za njihovo delo, pa praksa kaže drugače. Poleg napačnih kandidatur in težave pri sestavi kandidatnih list, so največje žrtve volivci, ki niti ne razumejo dobro, zakaj smejo voliti samo za kandidate določene stranke iz svoje volilne enote, če pa so mu kandidati iste stranke iz druge volilne enote bolj všeč. Na koncu pa se zaplete še pri preštevanju glasov.
Nekateri so nas opozorili, da je v manjših volilnih enotah lažje biti izvoljen in da so na preteklih volitvah vplivneži uspeli v času volitev na začasna prebivališča prijaviti večje število tujcev z začasnim prebivališčem ter tako dodali potrebne glasove izbranim kandidatom. Navedeno je težko dokazati. Upravne enote podatka o fiktivnih prijavah začasnih volivcev nimajo. Na centralnem registru prebivalstva smo dobili podatke, ki kažejo, da je bilo v Istri 8. novembra letos 87.261 stalno prijavljenih in dodatno kar 14.020 (torej 16 odstotkov) začasno prijavljenih oseb. Število volilnih upravičencev med aprilskimi državnozborskimi in sedanjimi lokalnimi volitvami pa je različno predvsem zaradi razlik glede volilne pravice. Na državnozborskih imajo pravico poleg stalnih prebivalcev voliti še prebivalci EU držav s stalnim prebivališče v Sloveniji in državljani Slovenije v tujini. Na lokalnih volitvah pa lahko volijo tudi člani EU držav z začasnim prebivališčem v kraju in tujci zunaj EU, če imajo dovoljenje za stalno prebivanje.
