Zdravstveni gradovi

Zdravstveni izdatki v Sloveniji predstavljajo drugo največjo blagajno, takoj za pokojninskim skladom. Zdravstveni izdatki, ob plačah vseh zaposlenih v zdravstvu, pokrivajo številne druge stroške od bolniškega staleža, zdravil, materialnih stroškov, pa vse do investicij. Prav slednje so izjemno privlačne za vse, od naročnikov do dobaviteljev. Njihov vpliv prodorni sistemi zmanjšujejo z odprtim bojem s korupcijo, dvigom javnega nadzora, večjo preglednostjo in popolno odprtostjo javnosti. Navkljub vsem naporom popolnega izkoreninjenja korupcije ni dosegla nobena država.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Obdobje volitev predstavlja eno od možnih orodij za odkrit spopad s korupcijo. Najprej je potrebno opraviti primerjavo doseženega v iztekajočem mandatu v primerjavi z začetnimi obljubami, nato s preprostim izračunom porabljenih javnih sredstev za vse doseženo, izračunati težo praznih obljub. Tako opolnomočeni lahko ocenjujemo težo obljub gradov v oblakih, ki naj bi se zgradili v prihodnje. Osebno me ne preseneča mandatna cikličnost in hitrost gradnje v zadnjih mesecih pred volitvami. Slikanje rezanj trakov in polnjenje medijev ter socialnih medijev je žal kruta resničnost, ki ljudem zamegli vid in s tančico prekrije spomin na obljube. Težko si je sicer predstavljati presenetljiv podatek, da se vsak četrti volivec odloča v zadnjih dneh in vsak deseti na sam dan volitev. Očitno dobri politiki poznajo državljane bolje kot izvajalci javnomnenjskih raziskav. Morda celo ne sami, a obkroženi s pretkanimi svetovalci, so sposobni presežkov. Žal, le v lastno korist oziroma svojega najožjega kroga.

Kako presekati? Morda bi bile vsakoletne volitve ena izmed kratkoročnih rešitev, a bi se po določenem obdobju gostota napak in problemov povečala. Prodorneje bi bilo dopustiti večji vpliv veščin, izkušenj in znanja. Strokovno poglobljen in strateško usmerjen program v rokah opolnomočenih voditeljev lahko omogoči preživetje in zagotovi blaginjo nam in našim rodovom, zato bi morali vodilni preseči Napoleonov kompleks in se obkrožiti s sposobnejšimi od sebe. Problem »to go« je ego.

Preprosta analiza epidemiološko-demografskega stanja vseh štirih obalnih občin odpira vrata za pripravo predlogov na področju zdravstva in sociale. Višja povprečna starost, delež starejših od 65 let in slaba odzivnost na preventivne programe kličejo po takojšnjih ukrepih. Alarmanten podatek je, da je v MO Koper delež občanov brez izbranega osebnega zdravnika za 60 % nad povprečjem Slovenije, skoraj vsak deseti občan pri nas nima izbranega zdravnika. Problema seveda ne bo rešil nov zdravstveni dom, postavil pa nas bo ob bok Ilirski Bistrici in ostalim, usmerjenim v stavbe, gradnje in prazne investicije.

Predvidevam, da je na področju sociale, šolstva, izobraževanja in kulture slika podobna, zato bi bilo potrebno ponovno vpeljati vse učinkovite pristope privabljanja izobraženih, mladih in usposobljenih s področja javnih dobrin. Morda z varno streho nad glavo, ki – ob dobrih ljudeh, morju, zraku in soncu – mora biti vabljiva. No, dolgoročno bo potrebno zagotoviti še pitno vodo.