Marsikdo pri izbiri drv najprej pomisli na njihovo ceno, velikost polen ali vrsto lesa. Toda dimnikarji opozarjajo, da je za varno ogrevanje pomembnih več dejavnikov, predvsem ustrezna vlažnost lesa, pravilno zgorevanje in redno vzdrževanje kurilne naprave.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi materialom, ki jih nekateri uporabljajo namesto običajnih drv. Čeprav so na videz leseni, lahko pri zgorevanju sproščajo zdravju škodljive snovi.
Tega lesa nikoli ne uporabljajte za kurjenje
Med najbolj problematične materiale sodijo pobarvan, lakiran, impregniran ali drugače kemično obdelan les. Sem spadajo tudi ostanki starega pohištva, vrat, okenskih okvirjev in drugih lesenih izdelkov, ki so bili obdelani z različnimi zaščitnimi sredstvi.
V peči prav tako ne sodijo iverne plošče, MDF-plošče in podobni materiali, ki vsebujejo lepila, smole ali druge dodatke.
Pri njihovem zgorevanju lahko nastajajo strupene snovi, ki onesnažujejo zrak in predstavljajo tveganje za zdravje. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da lahko kurjenje kemično obdelanega lesa in drugih odpadkov povzroča nastajanje zelo strupenih dioksinov.
Zato starih desk, kosov pohištva ali drugih lesnih odpadkov ne smemo samodejno obravnavati kot primernega kuriva.
Je kurjenje iglavcev res nevarno?
Pogosto slišimo, da smrekovega ali borovega lesa ne bi smeli uporabljati za ogrevanje, ker naj bi povzročal več oblog v dimniku.
Vendar takšno opozorilo zahteva nekaj pojasnila.
Iglavci zaradi svojih lastnosti praviloma hitreje zgorevajo kot gostejši listavci, vendar to še ne pomeni, da so sami po sebi neprimerni za kurjenje.
Dobro posušen smrekov ali borov les je lahko ustrezno gorivo, če je primeren za določeno kurilno napravo in ga uporabljamo v skladu z navodili proizvajalca.
Veliko večjo težavo kot sama drevesna vrsta predstavljajo vlažna drva, neustrezen dovod zraka in nepopolno zgorevanje. Takrat nastaja več dima, saj in katranskih oblog.
Največja napaka? Kurjenje premalo posušenih drv
Čeprav se lahko poleno na zunaj zdi suho, to še ne pomeni, da vsebuje dovolj malo vlage za učinkovito zgorevanje.
Po priporočilih slovenskih pristojnih institucij naj vlažnost drv ne presega 20 odstotkov.
Pri kurjenju mokrega lesa se namreč precejšen del energije porabi za izhlapevanje vode. Posledično dobimo manj uporabne toplote, zgorevanje pa je lahko manj učinkovito.
Ob tem se lahko v dimniku nabirajo saje in katranske obloge, ki povečujejo tveganje za dimniški požar.
Posebej nevarno je, če se nepravilnemu kurjenju pridružijo še slabo vzdrževana peč, zamašen dimnik ali neustrezen dovod zraka. V takšnih okoliščinah lahko nastaja tudi ogljikov monoksid, plin brez barve in vonja, ki je lahko smrtno nevaren.
Katera drva so najboljša za ogrevanje?
Za ogrevanje doma so priljubljene predvsem trše vrste lesa, kot so bukev, hrast, jesen in breza.
Bukev je pogosta izbira zaradi dobre kurilne vrednosti in enakomernega oddajanja toplote. Podobno velja za jesen, medtem ko hrast zaradi svoje gostote praviloma gori počasneje, vendar potrebuje tudi dovolj časa za sušenje.
Breza se razmeroma hitro vname, zato je lahko priročna pri začetnem kurjenju, a običajno zgori hitreje kot gostejše vrste lesa.
Pri izbiri je zato smiselno upoštevati tako lastnosti lesa kot vrsto peči oziroma kamina.
Pomembno pa je poudariti, da tudi kakovostna bukova ali hrastova drva ne bodo zagotavljala učinkovitega ogrevanja, če bodo premokra.
Kako preveriti, ali so drva dovolj suha?
Najzanesljivejši način je uporaba merilnika vlage v lesu. Pri tem je pomembno, da meritev opravimo na sveže razcepljeni površini polena, ne zgolj na njegovi zunanjosti.
Drva je priporočljivo hraniti na pokritem in zračnem mestu, kjer so zaščitena pred dežjem in dvignjena od tal.
Čas sušenja je odvisen od drevesne vrste in razmer skladiščenja. Smrekova drva se lahko ustrezno posušijo približno v enem letu, medtem ko bukova pogosto potrebujejo okoli dve leti, hrastova pa tudi dlje.
Zato nakup drv tik pred začetkom kurilne sezone ni vedno najboljša odločitev, še posebej če ne poznamo njihove dejanske vlažnosti.
Ne pozabite na dimnik
Tudi pravilno izbrana in dobro posušena drva ne morejo nadomestiti rednega vzdrževanja peči in dimnika.
Dimnikarske službe s pregledi in čiščenjem pomagajo preprečevati nevarno kopičenje oblog ter odkrivati nepravilnosti, ki lahko vplivajo na varnost ogrevanja.
V Sloveniji so pristojne institucije pred letošnjo kurilno sezono posebej opozorile, da lahko neustrezno delovanje kurilnih naprav in nepravilno kurjenje povzročita dimniški požar ali zastrupitev z ogljikovim monoksidom.
Zato je pomembno, da poskrbimo za predpisane dimnikarske preglede, čiščenje in ustrezno prezračevanje prostorov. V prostorih s kurilnimi napravami je priporočljiva tudi namestitev ustreznega javljalnika ogljikovega monoksida, kjer pa to zahtevajo predpisi, je obvezna.
Pri ogrevanju na drva torej ne velja, da je vsak kos lesa primeren za peč. Z uporabo suhega, neobdelanega lesa in rednim vzdrževanjem kurilne naprave lahko zmanjšamo porabo goriva, onesnaževanje zraka in tveganje za nevarne dogodke.





