Ste med tistimi, ki jih sirene reševalnih vozil navdajajo z grozo? Pri gasilskih ali policijskih vozilih še nekako gre, vznemirjenost in skrb, ki vas ošine, še zdaleč ni podobna stiskanju v grlu ali trebuhu, ko slišite rešilca. Če se tako odzovete, ste verjetno zelo občutljiva oseba, lahko bi rekli, da ste v svojem življenju razvili veliko mero empatičnosti, s pomočjo katere razumete ter berete ljudi in svet. Empatija pomeni vživljanje v drugega človeka. Človek lahko predvidi čustva ali misli osebe, s katero se poistoveti. Ob zvoku teh siren lahko začuti ljudi, ki se borijo za svoje življenje, grozo tistih, ki jim preti nevarnost, obup tistih, ki so izgubili dom in bližnje.
Ogromno empatije premorejo igralci, ki svoje vloge oblikujejo tako, da se vživijo v druge. Čustva so najpomembnejši material, s katerim upravlja igralec. To je pri tem poklicu najbolj vznemirljivo in tudi najbolj težko.
Čustva, njihovo prepoznavanje in upravljanje, to je nekaj, kar moramo nujno naučiti svoje otroke. Spomnim se svojega prvega učenja. Vse je naredila zgodba. In seveda vrhunska pripovedovalka zgodb, moja stara mama. Imela sem tri leta in sem iz avtomobila, s katerim smo se pripeljali k njej v Vojnik, izstopila prav pred drveči avto, ki je pripeljal mimo. Odrasli so za hip nehali dihati, voznik se je pravočasno umaknil in bil je čas za učenje življenja.
Stara mama je začela pripovedovati zgodbo, mehko, vabljivo, zelo razumljivo in hkrati poetično, in takoj sem potonila vanjo. Živela je ježeva mati, ki je imela nekaj mladičkov, lepih in dišečih in zelo jih je imela rada. Veliko stvari jih je učila in bili so pridni (opisala je ves njihov dan, opravila, igre, obede). Le najmlajši, ki je rad tekal naokoli, ji je delal veliko skrbi. Nekoč je šla ježeva mati v trgovino in mladi ježki za njo. Prečkali so cesto, in ja, uganili ste, najmanjši ni pogledal okoli sebe, ni poslušal, in povozilo ga je. O trpljenju ježeve mame bi lahko napisala knjigo. Večino najpomembnejših stvari sem se naučila ob zgodbah. Še danes me učijo, kako čez ceste življenja. In zaradi ježeve mame razumem, kako nepotrebno je trpljenje kogarkoli zaradi mojega občutka svobode.
Katja Pegan
