Mandatar mora v skladu z zakonom v 15 dneh po izvolitvi v državnem zboru vložiti listo ministrskih kandidatov skupaj z obrazložitvami kandidatur. Če bo postopek stekel po napovedanem časovnem načrtu, bi lahko parlamentarna zaslišanja kandidatov sledila že prihodnji teden, nova vlada pa bi prisegla v prvi polovici junija.
Po dosedanjih neuradnih informacijah naj bi imela vlada 15 članov, pri čemer naj bi SDS prevzela od sedem do osem ministrstev, Demokrati približno tri, NSi skupaj s SLS in Fokusom pa štiri do pet resorjev.
Ključni gospodarski trio v Janševi vladi
Med najbolj izpostavljenimi kandidati za vodenje ključnih gospodarskih resorjev so nekdanji finančni minister Andrej Šircelj, predsednik NSi Jernej Vrtovec in predsednik Demokratov Anže Logar, poroča Forbes.
Šircelj naj bi se vrnil na ministrstvo za finance, ki ga je vodil med epidemijo covida-19. Njegov mandat so zaznamovali obsežni protikoronski paketi pomoči, subvencioniranje gospodarstva in rekordna rast javne porabe. Tokrat naj bi bila ena njegovih ključnih nalog stabilizacija javnih financ in omejevanje rasti državne porabe.
Koalicijska pogodba med drugim predvideva davčno razbremenitev dela. Med ukrepi, ki jih je Šircelj že napovedoval pred volitvami, so zvišanje splošne dohodninske olajšave, uvedba socialne kapice, poenostavitve za normirance ter dodatne davčne spodbude za investicije in raziskave. SDS je obenem napovedala, da ne namerava uvajati novega davka na nepremičnine.
Vrtovec za pospešek infrastrukturnih in energetskih projektov
Na čelo ministrstva za infrastrukturo in energetiko naj bi se vrnil Jernej Vrtovec, ki je ta resor vodil že v tretji Janševi vladi.
Njegov prejšnji mandat so zaznamovali začetek gradnje drugega tira Divača–Koper, druge cevi karavanškega predora, vlaganja v železniško infrastrukturo ter projekti tretje razvojne osi. Tokrat naj bi bil poudarek predvsem na nadaljevanju prometnih investicij in energetskih projektov.
Vrtovec velja za enega najglasnejših zagovornikov drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (JEK2) ter gradnje novih hidroelektrarn. Večkrat je poudaril, da obnovljivi viri energije sami po sebi ne bodo zadostovali za dolgoročno energetsko neodvisnost države. Med prioritetami naj bi bila tudi posodobitev železniškega omrežja, širitev posameznih avtocestnih odsekov ter hitrejše umeščanje velikih infrastrukturnih projektov v prostor.
Logar na gospodarsko ministrstvo?
Za gospodarskega ministra se najpogosteje omenja Anže Logar, nekdanji zunanji minister in predsedniški kandidat, ki je po odhodu iz SDS ustanovil stranko Demokrati.
Po neuradnih informacijah naj bi novo ministrstvo združevalo področja gospodarstva, dela in športa, kar bi Logarju prineslo tudi pomembno vlogo v socialnem dialogu med vlado, delodajalci in sindikati.
Demokrati v svojem programu poudarjajo nižje davke, zmanjševanje birokracije, privabljanje tujih investicij in večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Logar je v preteklosti večkrat izpostavljal pomen gospodarske diplomacije in ustvarjanja bolj predvidljivega poslovnega okolja za podjetja.
V Janševi vladi tudi Mahnič, Kajzer, Cigler Kralj in Bregant?
Poleg omenjene trojice mediji kot možne ministre omenjajo še več znanih imen iz preteklih vlad.
Za obrambnega ministra se najpogosteje omenja Žan Mahnič, ponekod tudi Matej Tonin. Zunanje ministrstvo naj bi prevzel nekdanji diplomat in minister Tone Kajzer.
Na področju notranjih zadev se omenjata Anže Logar in nekdanji minister Aleš Hojs, za socialni resor pa nekdanji minister Janez Cigler Kralj.
Med možnimi kandidati za ministrska mesta so še Tadej Ostrc za zdravstvo, Eva Irgl oziroma Aleš Novak za kulturo ter Tina Bregant za področje izobraževanja ali drug vladni resor.
Kadrovska sestavljanka še ni dokončna
Čeprav se v javnosti pojavlja vse več imen, uradne potrditve kandidatov še ni. Koalicijski partnerji naj bi se o dokončni razdelitvi ministrstev začeli usklajevati prav danes, zato se lahko seznam kandidatov v prihodnjih dneh še spremeni.
Jasnejša slika prihodnje vlade bo predvidoma znana ob vložitvi ministrske liste v državni zbor, kjer bodo morali kandidati najprej prestati zaslišanja pred pristojnimi parlamentarnimi odbori, nato pa bo o celotni ministrski ekipi glasoval državni zbor.
