Kdo je novi lastnik Splošne plovbe Piran?

Gre za Družino Polič, ki je postala novi lastnik Splošne plovbe Piran, kakšna pa je njihova preteklost?

Deli novico s tvojimi prijatelji

Družina Polič ima za seboj nekaj bolj in manj uspešnih poslov, zadnji odmevnejši je gotovo nakup stavbe Splošne plovbe Piran, o katerem smo pisali. Gre za družino oče Vladimir in sinova Peter (na zgornji fotografiji) ter Denis, Peter se rad ukvarja tudi z vinarstvom in pri svojem poslu sledi vodilu; “Ponudi ljudem najboljše, tisto kar bi tudi ti sam rad pil in ne ponujaj ničesar, kar sam ne bi”

Lastnik Splošne Plovbe Piran: Kakšni so še njegovi posli?

Seveda smo Vladimirja Poliča že pred leti našli na lestvici 100 najbogatejših Slovencev. Najvišje leta 2007, ko je bila ocena njegovega premoženja 51, 5 milijona €. Njegova jahta Adriatic Star oziroma njegovega podjetja Pick & Place, solastnika 36 metrov dolge lepotice naj bi bila tudi sinova Peter in Denis. Pred leti naj bi jo ponujali tudi v najem za 70 tisočakov na teden.  Oče Vladimir je pred leti za Časopis Delo povedal:
“Nekaj časa smo jo imeli v čarterju, najemali so jo bogati Rusi, Arabci. Potem je prišla kriza in smo jo dali obnovit v puljsko ladjedelnico, kjer je bila dve leti. Lani poleti smo jo pripeljali v domačo marino, zdaj pa na njej sami končujemo dela, povezana z elektroniko. V polnem pogonu bo drugo leto”  Sin se rad ukvarja tudi z vinom ter inovativnimi pristopi ter metodami v vinarstvu. Kot kaže pa ima rad tudi avione.

Sicer pa velja za ustanovitelja prve komercialne televizije pri nas Kanala A ter z izumom merilnika gledanosti, ki mu je prinesel  vrtoglavo premoženje.  Družina Polič se prav tako lahko pohvali, da je podjetje zraslo in še raste predvsem zaradi vlaganja v razvoj in inovacije. Ni veliko slovenskih podjetij od katerih je inovacijo kupilo mednarodno podjetje, ki deluje na vseh celinah. Njihov software v telemetričnih napravah se še vedno nahaja v vseh napravah po svetu, kjer merijo gledanost televizijskih programov. Produkcija naprav pa še vedno teče v Luciji.

Leta 2011 je podjetje za telemetrijo prodal ameriškemu partnerju. Poličeva je tudi ogromna vila z bazenom le streljaj od Grand hotela Bernardin. Sicer naj bi Polič živel tudi na Tajskem, ko je bil v Sloveniji, pa naj bi nadziral dela okrog njegove vile.

Polič je v intervjuju za časopis Delo iz leta 2014 prodajo Mercatorja Hrvatom komentiral takole:

“Olajševalna okoliščina je, da Hrvati niso toliko tujci, saj smo dolgo živeli skupaj. To je vseeno malo bolje, kot če bi družbo prevzeli Kitajci. Bi bilo pa precej bolje, če bi ostalo več Slovenije zraven”

O svoji selitvi na tuje pa je takrat povedal:

“Tudi mi zelo razmišljamo v tej smeri, celo precej (smeh). Vsakič ko prižgeš TV ali odpreš časopis, pomisliš, da bi bil s podjetjem najraje kje drugje, v Sloveniji bi pa živel. Slovenija je krasna, a ima nestabilno poslovno okolje. Tako se ne da delati”.

V pogovoru za naš spletni portal pa je Peter Polič leta 2019 videl velike izzive predvsem pri vsakdanjem življenju delavcev.

“Ena izmed večjih težav s katerimi se ukvarja Peter je pridobivanje novih ljudi. Od njih zahteva strokovnost in primerno delovno etiko. Predvsem morajo biti na delovnem mestu 100% usmerjeni v uspeh podjetja. Po drugi strani pa ni zaposlenega – ne glede na izobrazbo – ki ne bi bil plačan toliko, da ne rabi skrbeti za svoje vsakodnevno preživetje.

Sicer pa so skupaj s Čehi kupovali tudi Radensko in jo uspeli prodati tudi na Tajskem.  Poskusno so  uvozili kontejner različnih radenskinih pijač ter ga sčasoma uspeli prodati. Prodaja je sicer začela rasti, a je razvoj zaustavljala dolgotrajnost postopkov. Od Radencev do Tajske je kontejner potoval kar dva meseca.  Ali bi danes še enkrat ustanovil Kanal A, je Polič dejal:

»Če bi me danes kdo vprašal, ali bi še enkrat ustanovil Kanal A, bi odgovoril, da ne. Tam smo lahko delali samo zato, ker nismo vedeli, kaj vse nas čaka v prihodnosti, sicer bi odnehali. Bilo je veliko več neznank kot pri drugih projektih in niso bile samo podjetniške narave. Bili smo naivni in preveč optimistični. Toda če ne vztrajaš, propadeš.«
O svoji formuli za uspeh je Polič še dejal:
»Ta se navezuje na mojo največjo napako. Človek mora biti optimističen, sicer ne bo ničesar naredil. Poznam ljudi, ki vsako stvar do podrobnosti premislijo in vedno ugotovijo, da ni smiselno nadaljevati. Najdejo sto razlogov, zakaj se nečesa ne da narediti. Če pa verjameš v svojo zamisel in vztrajaš, pa čeprav nekoliko naivno, lahko dosežeš marsikaj.«