Gibanje, znano tudi pod imenom Ansar Alah, kar pomeni božji podporniki, predstavlja eno stran v državljanski vojni, ki v Jemnu divja že skoraj desetletje. Gibanje je nastalo v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je politik Husein al Huti ustanovil versko gibanje Verujoča mladina, ki je v državi obudilo večstoletno podsekto šiitskega islama zaidizem.
Zaidi so v Jemnu vladali več stoletij, a so oblast po državljanski vojni leta 1962 prevzeli suniti, zaidi pa so bili potisnjeni na obrobje. Al Hutijevo gibanje je bilo ustanovljeno ne le, da bi zastopalo zaide, temveč tudi, da bi se uprlo sunizmu in idejam, ki so izhajale iz Savdske Arabije, ter takratnim jemenskim oblastem, ki so jih obtoževali korupcije, poroča CNN.
Državljanska vojna v Jemnu se je začela leta 2014, ko so hutiji zavzeli glavno mesto Sana, zaradi česar so naslednje leto posredovale sile pod vodstvom Savdske Arabije, ki so podprle jemensko vlado. Na stran hutijev pa se je postavil Iran.
Med hutiji oborožene sile in civilisti
Po navedbah ZN je imelo gibanje leta 2010 med 100.000 in 120.000 privržencev, med katere sodijo tako oborožene sile kot civilisti, poroča BBC.
Večina prebivalcev Jemna živi na območjih pod nadzorom hutijev, ki poleg Sane nadzirajo tudi obalo Rdečega morja, od koder so od začetka vojne v Gazi izvedli številne napade na tovorne ladje. Zaradi tega so se nekateri ladjarji odločili, da se trenutno izognejo plovbi po Rdečem morju in za pot iz Azije v Evropo izberejo daljšo plovbo mimo afriškega rta. To je že privedlo do zamud ladij, tudi tistih, namenjenih v Luko Koper, o čemer smo na našem portalu že pisali.
Napad ameriške in britanske vojske
Ameriška in britanska vojska sta v četrtek izvedli več napadov na cilje v Jemnu, ki so pod nadzorom uporniških hutijev. Kmalu zatem je predsednik ZDA Joe Biden sporočil, da je napade ukazal osebno. Britanski premier Rishi Sunak je letalske vojaške operacije označil za samoobrambne, potrebne in sorazmerne.
Medtem so hutiji danes sporočili, da je bilo v ameriških in britanskih napadih na cilje v Jemnu ubitih pet borcev uporniškega gibanja, še šest pa je bilo ranjenih. Dodali so, da njihove oborožene sile ne bodo oklevale z napadi na sovražnike in zagrozili, da napadi ZDA in Velike Britanije ne bodo ostali brez odgovora.
Kot je sporočilo ameriško vojno letalstvo, so v napadih z britanskimi zavezniki napadli več kot 60 položajev hutijev na 16 lokacijah. Ciljali naj bi skladišča s strelivom, poveljniška središča, raketne sisteme in radarje zračne obrambe. Skupno so uporabili več kot sto kosov streliva, navaja britanski BBC.
Zaveza k zaščiti pomorskih poti
Poleg ZDA in Združenega kraljestva ter držav podpornic so svoj podpis pod četrtkovo izjavo, s katero se zavezujejo k nadaljnji zaščiti pomorskih poti, dale tudi Danska, Nemčija, Nova Zelandija in Južna Koreja.
Washington se je doslej od izbruha zadnje vojne med Izraelom in Hamasom 7. oktobra lani izogibal neposrednim napadom na Jemen, ki ga v veliki meri nadzirajo hutiji s podporo Irana, ker ni želel razširiti konflikta po regiji ali povečati napetosti. ZDA so odtlej izvedle več povračilnih napadov na domnevno proiranske oborožene skupine v Iraku in Siriji, Jemna pa doslej niso napadle.
Vendar pa so napadi v Rdečem morju začeli resno ogrožati svetovno trgovino in ZDA so že lani sestavile koalicijo držav za obrambo ladij.
Iz sveta se že vrstijo prvi odzivi na ameriške in britanske napade. Iran je danes to ravnanje označil za kršitev mednarodnega prava, ki bo le še dodatno destabiliziralo regijo. Rusija je medtem že pozvala k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta ZN.
Po napadih sta se oglasili še dve preostali stalni članici VS ZN, Francija in Kitajska. Medtem ko je slednja izrazila zaskrbljenost nad razmerami in vse vpletene pozvala k zadržanosti, pa je francosko zunanje ministrstvo krivdo za eskalacijo naprtilo hutijem.
Varnostni svet ZN zahteva takojšen konec napadov hutijev
Varnostni svet ZN je v sredo potrdil resolucijo, ki zahteva takojšen konec napadov hutijev iz Jemna na ladje v Rdečem morju, pri čemer so se Rusija, Kitajska, Mozambik in Alžirija vzdržale. Slovenija je glasovala za resolucijo, ki sta jo predlagali Japonska in ZDA.
Resolucija najostreje obsoja več kot 20 napadov hutijskih upornikov na ladje od 19. novembra lani, ko so zasegli tovorno ladjo Galaxy Leader in njeno posadko.
Resolucija opozarja na velike kršitve embarga na prodajo orožja hutijem in zahteva od držav, da se držijo obveznosti. Prodajo orožja hutijem obsoja, vendar pa posebej ne omenja Irana, ki je glavni dobavitelj orožja jemenskim upornikom.
Sprejetje resolucije je na omrežju X pozdravila slovenska misija pri ZN. “Napadi hutijev se morajo končati, Varnostni svet Združenih narodov pa se mora odzvati. Hkrati si želimo celovitega ukrepanja v zvezi z vsemi grožnjami miru in varnosti v regiji,” so zapisali.
Vodja slovenske misije v Varnostnem svetu ZN Samuel Žbogar je poudaril, da napadi ogrožajo svobodno plovbo ter ključne tokove hrane, goriva in humanitarne pomoči. Predstavljajo tudi tveganje, da bodo v času, ko se zdi, da je ključen napredek v smeri trajnega miru na dosegu roke, v regionalni konflikt potegnili še Jemen, njegovo izjavo povzemajo na spletni strani buildingtrust.si.
