Kepanje kot olimpijska disciplina?
V japonskem Sobetsuju na severnem otoku Hokkaido te dni poteka turnir v nenavadni zimski disciplini, ki je v Sloveniji še skoraj nepoznana, na Japonskem pa jo igrajo že 37 let. Imenuje se yukigassen — v dobesednem prevodu kepanje — in združuje hitrost, taktiko ter ekipni duh.
Cilj igre je preprost, a zahteven: ekipa zmaga, če z natančno oblikovanimi snežnimi kepami zadene vseh sedem igralcev nasprotne ekipe. Kepice izdelujejo s posebnimi stroji, da so enake velikosti in trdnosti, tekmovalci pa se med obstreljevanjem skrivajo za zaščitnimi ovirami na igrišču.
Po besedah organizatorjev surova moč na igrišču ne zadostuje. Ključna je taktika, hitro odločanje in psihološka pripravljenost, saj igra od tekmovalcev zahteva hkratno napadanje, obrambo in strateško razmišljanje. Na Japonskem upajo, da bi yukigassen nekoč postal tudi olimpijska disciplina.
Kako je psička Aja “zapela” himno ob olimpijski zmagi Domna Prevca (video)
Od turistične krize do svetovnega športa
Zamisel o tem, da bi kepanje spremenili v šport, se je rodila iz potrebe. Sobetsu je bil nekoč priljubljeno turistično mesto, znano po termalnih vrelcih, vendar je izbruh vulkana Usu leta 1977 turizem močno prizadel. Prebivalci so iskali nove načine, kako kraj znova oživiti.
Navdih so dobili ob pogledu na skupino turistov, ki so se zabavali v snežni bitki. Preprosta otroška igra je dobila novo razsežnost — postala je organiziran šport.
Predsednik organizacijskega odbora turnirja Yuji Ano poudarja, da je privlačnost igre prav v njeni prvinskosti. Metanje snežnih kep drug v drugega je po njegovem mnenju ena najstarejših oblik zimske igre, ki so jo ljudje poznali že dolgo pred drsanjem ali smučanjem.
Iz Japonske v svet
Šport se je kmalu razširil tudi zunaj Japonske. Najprej v Avstralijo, nato na Finsko, kjer so leta 1995 ustanovili nacionalno zvezo. Danes ga igrajo v več skandinavskih državah, v Rusiji in Severni Ameriki, skupno pa je prisoten v trinajstih državah.
Ker želijo povečati število igralcev in približati šport širši javnosti, so razvili tudi umetne žoge. Tako je igro mogoče igrati v telovadnicah ali celo na plaži, kar omogoča celoletno tekmovanje.
Izzivi na poti do olimpijskih iger
Ena največjih ovir pri širši uveljavitvi ostaja sojenje. Med triminutno tekmo lahko po zraku leti tudi do 180 snežnih kep, zato mora dogajanje spremljati osem sodnikov. Natančno določanje zadetkov je zahtevno, kar otežuje standardizacijo pravil in prizadevanja za olimpijsko priznanje.
Kljub izzivom yukigassen ostaja privlačen primer, kako lahko preprosta igra preraste v organiziran šport in postane simbol lokalne iznajdljivosti — ter morda nekoč tudi del svetovnega športnega odra.
