Potopisni enodnevnik večernega življenja v slovenski Istri
Morda se to dogaja samo meni, ampak občutek imam, da se je družbeno življenje v času pred in med covidom (čas po covidu, žal, še ni na vidiku), korenito spremenilo. Minilo je vsega leto in pol od tistih prvih novic z okužbami iz sosednje Italije, ampak družbeno življenje je … ne vem, kako bi se boljše izrazil, kot pa preprosto: drugačno.
Epidemija covida, natančneje ukrepi, so hočeš- nočeš, spremenili naš vsakdan, predvsem pa način zabave in koriščenja prostega časa, tudi večernega, kar niti ne preseneča. Svoje je naredila policijska ura, svoje so naredile zaprte gostilne, svoje so prispevale tudi okrnjene kulturne in športne prireditve, ljudje so se na vse spremembe privadili, ker je to pač v človeški naravi. Nove navade so očitno potegnili tudi v čas, ko se je nova normalnost nekoliko približala tisti stari, že skoraj pozabljeni.
V času policijske ure in zaprtja gostiln, so se ljudje začeli družiti pred avtomati za kavo na parkiriščih. Tako je bilo v Izoli, ampak menda ni bilo drugod nič bolje. Iz istih razlogov so mladi začeli iskati alternativne načine druženja, in jih našli v “gverilskem” skupnem preživljanju prostega časa na bolj odročnih krajih. Tudi to, menda, je še vedno aktualno.
Ampak, če bi si zaželeli tistega klasičnega, nočnega življenja na Obali, kam bi šli? Je znanje iz časa pred korono še vedno uporabno? Odločili smo se, da preverimo.
Portorož je in
Na grobo je, ja. Še vedno je v večernem in nočnem času najbolj obljuden kraj na Obali Portorož, pa ne samo zaradi turistov, ampak predvsem zaradi avtohtone mladine. Če je bila
še pred nekaj leti obala posejana z diskotekami in klubi, danes tisto peščico preživelih najdemo le še v Portorožu, in to se pozna. Mladina lahko uživa v istočasnem glasnem nabijanju glasbe iz zvočnikov različnih lokalov ob plaži in tudi na promenadi, vmes pa najdemo še nekaj “klasičnih” lokalov s teraso, njej pripadajočem bendu in plesom. Je pa treba priznati, da nočno življenje v Portorožu razumejo za takšno, kot pač je in ob promenadi lahko tudi v večernih urah,predvsem ob koncih tedna, najdemo še marsikatero odprto trgovino, ne manjka pa niti kioskov, ki nudijo nekaj za pod zob in zabaviščnih parkov.
Lahko bi rekli, da je Portorož takšen, kot bi v avgustu mesecu lahko pričakovali, da bo. Ne glede na zgodovinsko obdobje.
Ostalo pa ne
Drugačna je zgodba drugod. Izola je do desetih zvečer kar živahna, veliko je sprehajalcev, pa tudi dogodkov, predvsem ob koncih tedna, ki pa še pred enajsto zvečer počasi ugaša. Okoli polnoči ostanejo samo še nekateri lokali, kjer se zdi, da si ne upajo dvigniti glasbe niti do sobne glasnosti, nič nenavadnega pa ni, če na sobotni avgustovski večer v kraju, ki naj bi bil turističen, poslušamo sredi mesta čričke. Pomenljivo.
Podobno je v Kopru, ki te ob navadnem večeru pričaka z “izolskim tretmajem”. Velika promenada, kjer se lahko sprehajaš, nekaj lokalov, kjer lahko nekaj spiješ in poješ, a prisoten je stalni občutek, da je vse veliko bolj mirno in spokojno, kot bi moralo biti na avgustovski vikend. Seveda je povsem drugače ob večjih dogodkih. Takrat se mesto napolni in zaživi. V vsakem primeru pa je opaziti občutno manj mladine kot v Portorožu.
Ankaran se bori
Ankaran je nastal kot spalno naselje in nič čudnega ne bi bilo, če bi tak tudi ostal, a ni. Je tudi
edina Obalna občina, ki se ne more pohvaliti s promenado, s sprehajališčem ob morju, za katero se zdi, da jo imajo turistični delavci še vedno za eno večjih turističnih atrakcij na priobalnem pasu. Pomanjkanje promenade je lahko hendikep, po drugi strani pa je lahko tudi prednost, saj ne more biti tistega občutka, da bodo ljudje šli na sprehod in se lepo imeli. Ker promenade ni, se večerne zabave lačni ljudje v Ankaranu zadržujejo izven središča mesta, pretežno na plaži v Valdoltri, kjer se redno dogajajo zelo različni koncerti, mladi pa so svoj kotiček našli na študentski plaži, ki je ravno dovolj oddaljena od središča mesta, da ne more več kot toliko motiti spanca željnih občanov.
Kaj pravijo profesionalci?
Težko je v enem samem večeru ugotoviti, kaj vse ponuja Obala. Problem seveda ni razdalja, saj je vse več ali manj na kupu, ampak čas, kajti večina krajev se ugasne kmalu po polnoči tudi ob koncih tedna. Težko se je v istem večeru odpraviti iz Portoroža v Koper in računati, da boš tudi tam ujel dogajanje. Ampak nekaj je teorija, drugo pa praksa, in tisti, ki zagotovo največ vedo o tem, kje se kaj dogaja v nočnem času, so taksisti.
Kot so povedali, je edino omembe vredno nočno dogajanje v Portorožu. “Tam se odvija do treh zjutraj, pa še to samo ob koncih tedna. Med tednom so tudi lokali na plaži v pozno večernih urah prazni, kot da turistov ne bi bilo, ali pa jih tovrstna zabava ne zanima”, nam je zaupal eden od taksistov, ki skoraj izključno vozi nočne izmene. “Poleg Portoroža imamo nekaj dela še v Kopru, a samo ob večjih dogodkih, sicer je Koper prazen. Je pa res, da nas večkrat kličejo na študentsko plažo v Ankaran. Tam je prav tako kar živahno.” Kaj pa Izola?
Kako poteka nočna izmena v Izoli? “Kakšna nočna izmena v Izoli«, se zasmeje njegov sosed. “V Izoli že nekaj časa nimamo nočne izmene. Delamo do polnoči in če mene vprašaš, je še to preveč, ker je takrat že vse zaprto in ni več nikogar. Nočna izmena v Izoli…”, zabrunda in se obrne.
Taksisti pa so nam povedali, da se v resnici nočno življenje ni veliko spremenilo od časa pred korono. Če že, je do večjih sprememb prišlo še pred tem. “Pred kakšnimi petimi ali desetimi leti si največ prometa imel, ko si vozil kombi ali avto s sedmimi sedeži. Ljudje so hodili ven z družbo in potrebovali večje prevozno sredstvo. Danes tega skorajda ni več. Ne vem, kaj je krivo, a mladi so bolj individualisti in hodijo ven sami ali pa v paru.” To pa ni edina sprememba, ki so jo taksisti opazili. “Pred leti je bilo tudi več alkohola, zdaj je tega veliko manj. Kaže, da se je mladina umirila in opažamo, da je tudi izgredov manj.”
Korona torej očitno ni kriva, da se je nočno življenje spremenilo. Začelo se je že pred tem, je pa zdaj, ko se počasi vračamo v normalnost, to postalo toliko bolj očitno. Mladi iščejo drugačno zabavo, kot so jo generacije pred njimi, organizatorji so postavljeni pred vedno večje izzive ob organizaciji dogodkov, družbeno življenje pa se prav tako počasi spreminja.
Na boljše ali slabše? To je verjetno stvar okusa.
Aljoša Mislej
