Otroka pri izreki ne popravljajte!
Logopedinja iz portoroškega CKSG prosi starše, naj predšolskega otroka pri izgovorjavi glasu /r/ ne popravljajo, prav tako naj ga ne izpostavljajo in spodbujajo, naj izrečeno besedo ponovi pravilneje. S tem lahko spodbudijo napačno izreko, ki terja veliko dela, da se jo popravi. Hkrati pa s takšnim početjem slabo vplivajo na njegovo samopodobo.
Vsakemu od staršev ali starih staršev zaigra srce, ko iz ust njihovega malčka prvič zasliši smiselno povezane glasove, ki odražajo pomen, v večini primerov neposredno ali posredno povezan prav z njimi. in tako kot ne pozabimo prvega otrokovega koraka in prvega zobka, se nam tudi prve besede usidrajo v spomin, čeprav se vsakovrstna komunikacija z novorojenčkom prične že takoj ob rojstvu. Komunikacija je torej širše področje, znotraj katerega umeščamo tudi razvoj govora in jezika in kamor spada tudi razvoj glasov ter motnje, povezane z njihovo izreko. Najbolj trdi orehi med njimi so šumniki in glas /r/, ki je motorično zelo zahteven, zato se pri otroku razvije med zadnjimi.
HITER GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ
Govorno-jezikovni razvoj pri otroku poteka zelo hitro. Dojenčki že pred prvim letom osvojijo osnove komunikacije, malčki vsak dan v svoje besedišče dodajo nove besede, prav tako že tvorijo osnovne stavke. »Nenapisano pravilo pravi, da je v stavku vsaj toliko besed, kolikor let šteje otrok,« je pojasnila logopedinja, dr. Mateja Gačnik, ki deluje v okviru Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož in dodala, da bi moral biti do vstopa v šolo razvoj glasov dokončan, prav tako pa je zaključeno tudi usvajanje slovničnih pravil, kar pomeni, da je otrokova jezikovna baza zgrajena. Takrat otroci uporabljajo jezik in govorijo celostno, kar jim omogoči kompetentno komuniciranje in stabilno osnovo za nadaljnje formalno opismenjevanje. Strokovnjakinja poudarja, da je potrebno otroku slediti, mu omogočiti kakovosten čas za pogovor in izražanje ter ga v to primerno spodbujati, predvsem pa biti dober zgled.
ČE SE RAZVIJE FRANCOSKI R, POIŠČITE POMOČ LOGOPEDA
Vsak otrok je individum in tako kot nekateri otroci prej shodijo, drugi prej zlezejo iz pleničk, tako tudi eni prej in drugi kasneje usvojijo določene glasove. Drži, da so deklice pri govoru hitrejše od dečkov, zato mamice nič ne skrbite, če je starejša sestrica bolj klepetava od mlajšega bratca. Prav tako beležijo višji odstotek govorno-jezikovnih motenj pri dečkih, a so razvojna odstopanja pri usvajanju glasov otrok lahko čisto običajna stvar, saj so razlike med otroki v tem obdobju velike. Za lažjo predstavo; do drugega leta se razvijejo glasovi /p/, /b/, /m/, /n/, /j/, /t/, /d/, do tretjega leta /k/, /g/ in /v/. Med drugim in četrtim letom se običajno razvijejo /f/, /h/, /l/, /c/, /s/, /z/. Kot zadnji pa se do otrokovega petega leta razvijejo glas /r/ in šumniki /č/, /ž/, /š/. Na razvoj slednjih lahko počakamo tudi po petem letu, vendar le tedaj, ko je otrok že pridobil te glasove in gre za blažje odstopanje v kakovosti – na primer bolj mehčana izreka šumnikov. »Pomoč logopeda naj starši poiščejo, če se denimo razvije za naše govorno okolje neprimeren /r/, ki zveni kot francoski ali koroški /r/, saj ga bo otrok s ponavljanjem le še utrjeval in ga bo med šolanjem težje odpraviti,« razloži Gačnikova in doda »v sistematski zdravniški pregled petletnikov je vključena tudi logopedska obravnava, ki zajema pregled otrokove komunikacije, jezika in govora. A če glede svojega otroka dvomite pred njegovim dopolnjenim petim letom, svetujemo, da se najprej posvetujte z vzgojiteljico, nato pa zaprosite za pregled pri strokovnjaku. Mnoge obalne vrtce logopedi obiskujemo tedensko.«
Mateja Gačnik staršem svetuje, naj bodo pozorni na celovit razvoj otrokove komunikacije, naj ne posvečajo celotne pozornosti le razvoju glasov, pač pa tudi razumevanju povedanega, obsegu besedišča, zmožnosti pripovedovanja.
Motnje v izreki so le eno izmed odstopanj na področju komunikacije, jezika in govora, razloži logopedinja. Nekateri otroci med govorjenjem nesistematično izpuščajo in zamenjujejo glasove, zaradi nesistematičnih napak jih bistveno težje razumemo kot otroke, ki imajo sistematične napake. Slednji glas dosledno zamenjajo z drugim (substitucija), ga nepravilno izgovorijo (distorzija) ali preprosto izpustijo (omisija).
KAJ LAHKO ZA BOLJŠO IZGOVORJAVO STORIJO STARŠI?
Logopedinja poudarja, da si je za komunikacijo potrebno vzeti čas. »Ključno je, da smo odrasli dober govorni model otrokom. Ne uporabljajte otroškega govora s triletnikom, prav tako ne ponavljajte njegovih napačno izgovorjenih besed samo zato, ker vam je takšna izgovorjava ljubka. Govor vsekakor prilagodite razumevalni zmožnosti otroka, a ga pri tem ne podcenjujte. Govorite počasi in razločno ter otroku ponudite dovolj časa, da povedano predela. V otrokovih možganih se mora pravilno spraviti. Tako se ustvari dobra podlaga, iz katere bo otrok kasneje črpal. V kolikor otrok napačno izgovarja besedo, mu pokažite, da ga razumete in pravilno uporabite besedo, ki jo je pomanjkljivo izgovoril.«
OTROCI, KI V ZGODNJEM OTROŠTVU BOLEHAJO ZA PREHLADOM, SO BOLJ PODVRŽENI MOTNJAM V IZREKI GLASOV
Predšolsko obdobje je za razvoj komunikacije, govora in jezika izredno pomembno, saj se nikoli kasneje ne odvija tako burno kot prav takrat. V primeru, da se otrok rodi zdrav, ima ob rojstvu vse danosti za skladen psihofizični razvoj. Okolje pa je tisto, ki mu nudi primerne spodbude in izkušnje, ki ga bodo vodile k napredku na njegovi poti. Dr. Gačnikova pojasnjuje, da so za zdrav razvoj komunikacije pomembne tudi motorične izkušnje, ki jih pridobi otrok. »Opažamo, da je otrokom v zadnjih letih odvzeto prosto raziskovanje. Preveč se jih omejuje. Poleg motorike so za razvoj govora pomembna tudi čutila, v interakciji s sočlovekom vid, predvsem pa sluh. Želela bi opozoriti na dejstvo, da pogosta vnetja ušes, prehladna obolenja ali povečana žrelnica v obdobju usvajanja govora pogosto vodijo v motnje izreke, ker otrok starša ne sliši dobro, zato glasove napačno mapira v svoj sistem. Odpravljanje napak je dolgotrajen proces, zato morajo biti starši v takšnih primerih še veliko bolj jasni pri izreki, omogočijo, naj umirjeno okolje za pogovor, v katerem ne bo prisotnih nepotrebnih šumov.«
Liba, jaca in sola se bodo v ribo, raco in šolo transformirali z mirnim starševskim pristopom, brez popravljanja in izpostavljanja otroka. Za vse sta namreč potrebna čas in strpnost, vsekakor pa tudi budno starševsko oko in uho ter po potrebi strokovna pomoč logopeda.
Mara Orel Jakič
