Fotografija, na kateri je priznani kirurg Tomislav Klokočovnik, se je na spletu pojavila ob naslovu, ki je bralce nagovarjal k nakupu zdravila, po katerem bodo ozdraveli v le nekaj dneh.
Klokočovnik z zlorabo seznanjen
Klokočovnik nam je po telefonu potrdil, da je z zadevo seznanjen in jo je že predal svojim odvetnikom.
Kirurg je sicer le eden od vrste znanih obrazov, ki so jim spletni prevaranti ukradli identiteto. Konec lanskega leta so si denimo goljufi prilastili fotografije nekdanje vodje državnega protokola, Ksenije Benedetti in z njimi ustvarili več lažnih profilov na družbenem omrežju Facebook.
Motiv za tovrstne kraje identitete je po navadi zaslužek.
Tadej Hren, strokovnjak za informacijsko varnost z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, je za portal N1 pred časom pojasnil, da sta vzroka za krajo identitete lahko dva.
Tovrstni profili lahko nastanejo iz golega maščevanja in nagajanja osebi, ki jo žrtev pozna, a ne ve, da je ustvarila lažen profil. Tipičen primer so nekdanji partnerji in partnerice.
Ko pa govorimo o klasičnih primerih kraj identitete, kar se je zgodilo tudi Benedettijevi in Klokočovniku, pa je v ozadju vedno finančni motiv. “Žrtve poskusijo privabiti, da bi jih lahko preusmerili v goljufive sheme. Investicijske prevare in trgovanje s kriptovalutami je zelo pogosto,” je dejal Hren.
Lažni oglasi o zdravilih
Podoben primer kot Klokočovnikov se je zgodil dobro leto nazaj, ko so na spletu zaokrožili oglasi o zdravilih, v katerih so bile navedene neresnice in zavajanja. Takrat so spletni goljufi zlorabili ime endokrinologa in diabetologa Mateja Završnika, o čemer smo podrobneje pisali tukaj.
Policija sicer posebne statistike kraj fotografij spletnih uporabnikov ne beleži, razpolaga pa s podatki o kraji oziroma prevzemu identitete, ko gre za kaznivo dejanje s področja varstva osebnih podatkov. Ko nekdo torej neupravičeno javno objavi oziroma posreduje v javno objavo osebne podatke ali pa prevzame identiteto druge osebe in si na njen račun pridobi premoženjsko in nepremoženjsko korist. “V primerih kraje identitete je pregon mogoč samo na predlog. V letu 2022 je policija obravnavala skupno 377 tovrstnih zadev, do 1. decembra letos pa 229 zadev,” so za N1 pojasnili na policiji in poudarili, da v vsakem primeru, tudi ko gre za storilce iz tujine, naredijo vse, da bi storilce odkrili, zato sodelujejo tudi s tujimi varnostnimi organi, Europolom ter Interpolom.
