Ko prostovoljno postane obvezno

Začelo se je, ponovno ali tokrat zares. 12. aprila je poslanska skupina Svobode vložila predlog zakona o dejanski ukinitvi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Tiho, preprosto, skoraj v posmeh vsem preteklim propadlim političnim naporom. Ali je res tako preprosto?  Ali res samo odločitev peščice, baje treh odločevalcev? Upam, da je bil vsaj minister za zdravje seznanjen o tej hitri gasilski akciji. Taka odločitev je bila (in vselej mora biti) politična, z vsemi njenimi posledicami. Vsi strokovni predlogi in argumenti so bili namreč doslej vselej spolitizirani.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Predlog preprosto vrača prostovoljno zdravstveno zavarovanje v samo izhodišče, saj se je prispevek pred dobrimi tremi desetletji zbiral na ZZZS, šele kasneje na Vzajemni in nato drugih zasebnih zavarovalnicah. Obveznost plačila pa dejansko pomeni, da tako zbrana sredstva predstavljajo javna zdravstvena sredstva, kar bo Slovenijo z okrog 83 % javnih sredstev za zdravstvo umestilo v vrh držav EU.

Dejansko bo imel zakon pomembne posledice le za tiste državljane in državljanke, ki se doslej niso odločili za vstop v prostovoljno shemo zavarovanj, saj naj bi ta tudi zanje postala obvezna. Zakonodajni predlog in spremljajoči sklep Vlade o »zamrznitvi« prispevka je na drugi strani vse dosedanje plačnike premij prostovoljnih zavarovanj razbremenil tveganja povišanja plačil vsled naraščajočih stroškov v zdravstvu zaradi vse večjega obsega storitev v zadnjih mesecih. Do teh bo, ob vseh prizadevanjih ministra za zdravje za povečanje obsega opravljenih zdravstvenih storitev za izboljšanje dostopnosti s skrajševanjem čakalnih dob, nedvomno prišlo. Zelo preprost izračun pokaže, da bo v primeru potrjenega zakona s prenosom premij na ZZZS, zamrznitve premije in večjega obsega zdravstvenih storitev finančno breme za celotno družbo nižje, kot bi bilo ob neuveljavljeni spremembi. Povečane stroške naj bi namreč do konca leta pokril proračun.

Dejansko gre za velik korak nazaj v prihodnost, saj se bo šele sedaj začela prava vsebinska razprava o košarici pravic, saj samo predlagan manever ne more zagotoviti dovolj sredstev za vse nedopustno čakajoče paciente na prepotrebne zdravstvene storitve, nujne vložke v infrastrukturo in opremo v naših zdravstvenih zavodih, razvoj novih tehnologij in metod zdravljenja. Nenazadnje, umestitev dolgotrajne oskrbe v socialne storitve družbe ne bo razbremenila nujno potrebnega finančnega pokritja potreb državljanov in državljank. Projekcije za naslednjih sedem let niso vzpodbudne, potrebno bo priskrbeti dodatnih pol milijarde eurov.

Lahkotna politična poteza, ki bo morala vzpodbuditi pripravo strokovnih podlag za umerjeno družbeno razpravo o vzdržnem pokritju celotnega obsega javne košarice zdravstveni  pravic, promociji zdravega načina življenja ter spremljanju rezultatov zdravljenja za dvig kakovosti življenja državljanov in državljank.

Čaka nas zdravstveno obarvano vroče poletje.