Za številne državljane Bosne in Hercegovine, ki vsak konec tedna potujejo med domovino in državami Evropske unije, je čakanje v kolonah na meji postalo skoraj neizogiben del poti. Na približno 24 mednarodnih cestnih mejnih prehodih med Hrvaško in Bosno in Hercegovino se predvsem ob petkih, sobotah, nedeljah ter praznikih vijejo večkilometrske kolone vozil.
Najbolj obremenjeni so mejni prehodi Gradiška, Brod (Slavonski Brod – Brod), Orašje, Izačić, Maljevac in Kostajnica, kjer se lahko čakalne dobe v najbolj prometnih terminih povzpnejo na pet, šest ali celo osem ur. Največ prometa ustvarjajo prav delavci iz BiH, ki so zaposleni v Nemčiji, Avstriji, Švici, Sloveniji in Italiji, ter se ob koncih tedna vračajo domov.
Kolone na meji, sedaj še fotografije. Zakaj?
V zadnjih tednih je med potniki dodatno razburjenje povzročilo dejstvo, da hrvaški mejni policisti številne potnike tudi fotografirajo.
Gre za del novega evropskega sistema Entry/Exit System (EES).
Kako deluje novi sistem EES?
Po podatkih Evropske komisije bo sistem Entry/Exit System (EES) postopoma nadomestil ročno žigosanje potnih listov za državljane tretjih držav, ki v schengensko območje potujejo za kratkotrajno bivanje (do 90 dni v obdobju 180 dni).
Ob prvem prehodu meje bodo morali potniki posredovati osebne podatke, mejni policisti pa bodo zajeli fotografijo obraza in prstne odtise, ki se bodo shranili v digitalni evidenci.
Ob vsakem naslednjem prehodu meje bodo organi praviloma le preverili že zbrane biometrične podatke, zato Evropska unija pričakuje, da bodo mejni postopki dolgoročno hitrejši in učinkovitejši. Namen sistema je tudi preprečevanje zlorab identitete, odkrivanje prekoračitev dovoljenega bivanja ter krepitev varnosti na zunanjih schengenskih mejah. Kljub temu pa številni potniki v začetni fazi uvajanja poročajo, da novi postopki za zdaj pogosto pomenijo še daljše čakanje na meji.
Djuro: “To me spominja na fašizem”
Nezadovoljstvo je javno izrazil tudi eden najbolj prepoznavnih igralcev in komikov z območja nekdanje Jugoslavije Branko Đurić – Đuro.
Na Facebooku je zapisal:
“Oprostite, ali ovo obavezno slikanje ljudi na BiH – CRO granici me podsjeća na Do, Re, Mi… šizam. Ponižavajuće, u najmanju ruku. Koja je svrha ovog maltretiranja?
#zalosno #tuzno #EUrupa #sveunasedobro #zanasusigurnost”
Njegova objava je v manj kot 24 urah zbrala približno 4.000 odzivov in več kot 900 komentarjev, v katerih številni uporabniki opisujejo lastne izkušnje z večurnim čakanjem na meji.
Tudi Slovenija je odvisna od delavcev iz Bosne in Hercegovine
Vprašanje mejnih kolon ni pomembno le za Bosno in Hercegovino. Velik del ljudi, ki vsak teden prečkajo hrvaško-bosansko mejo, je zaposlen tudi v Sloveniji.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in državnih evidenc so državljani Bosne in Hercegovine že vrsto let največja skupina tujih delavcev v Sloveniji, njihovo število pa presega 30.000 zaposlenih, skupaj z osebami z različnimi oblikami dovoljenj za prebivanje pa jih je bistveno več.
Delajo predvsem v gradbeništvu, logistiki, prometu, proizvodnji in gostinstvu, mnogi pa se domov vračajo ob koncih tedna ali med prazniki.
Varnost ali pretirano birokratsko breme?
Evropska komisija poudarja, da bo novi sistem dolgoročno omogočil hitrejše prehajanje meja, saj bo odpravil ročno žigosanje potnih listov. Obenem pa priznava, da lahko v začetni fazi uvajanja prihaja do daljših čakalnih dob, zaradi česar imajo države članice možnost začasno prilagoditi izvajanje sistema, če bi nastajale prevelike kolone.
Za ljudi, ki vsak konec tedna prevozijo več sto kilometrov, pa ostaja najpomembnejše vprašanje precej bolj preprosto: koliko časa bodo še morali čakati na meji, preden bodo prišli do cilja?
